Pogreb kardinala Alojzija Ambrožiča

Pogreb kardinala Alojzija Ambrožiča bo v sredo ob 10.30 v stolnici St. Michael's v Torontu. Prisoten bo tudi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres.

 

Izjava kardinala Franca Rodeta ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča

Ob smrti gospoda kardinala Ambrožiča se z globokim spoštovanjem priklonim njegovemu spominu, v hvaležnosti za vse, kar je naredil za Cerkev in kot nadškof v Torontu za prepoznavnost Slovenije v svetu.

Kardinal Ambrožič je bil nedvomno ena od markantnih osebnosti v času pontifikata Janeza Pavla II. Kljub temu, da je slovenska skupnost v multietničnem Torontu med manjšimi, ga je papež izbral za nadškofa zaradi njegove zvestobe katoliškemu nauku, zavzemanju za ohranitev katoliških šol, in sploh za vidnejšo navzočnost Cerkve v kanadski javnosti.

Pokojni kardinal Ambrožič se je po svojem prihodu v novo domovino leta 1948 hitro in uspešno vključil v anglosaški kulturni svet, kar se je odražalo v njegovem perfektnem obvladanju vseh subtilnosti Shakespearjevega jezika, pragmatičnem pogledu na svet in značilnim britanskim smislom za humor. Nikoli ni pozabil na svoje slovenske korenine. Z zanimanjem in ljubeznijo je spremljal slovensko pot v samostojnost in jo z vsem srcem podpiral. Da nas je Kanada priznala že 15. januarja 1992, dosti prej kot Združene države Amerike, je gotovo tudi njegova zasluga. Ob razglasitvi samostojne slovenske države je v tedniku Družina objavil eno najlepših in najbolj navdušenih izjav, kar jih je prišlo iz tujine. Katoliška Cerkev, Kanada in Slovenija s ponosom in hvaležnostjo gledajo na zvestega in premočrtnega človeka in kristjana, kar je bil nadškof in kardinal Ambrožič.

kardinal dr. Franc Rode

Izjava nadškofa Antona Stresa ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča

Ko se torontska nadškofija v Kanadi s hvaležnostjo poslavlja od svojega nekdanjega nadškofa kardinala Alojzija Ambrožiča, se ga s hvaležnostjo spominja tudi ljubljanska nadškofija in celotna Cerkev na Slovenskem. Rojen v župniji Dobrova v ljubljanski nadškofiji je kot 15-letnik moral pred totalitarnim komunizmom ob koncu 2. svetovne vojne zapustiti domovino, saj je ostal brez doma in domače hiše. Postal je duhovnik torontske nadškofije in se dejavno vključil v kanadsko cerkveno življenje. Užival je polno zaupanje papeža Janeza Pavla II., ki ga je leta 1990 postavil na čelo najpomembnejše kanadske škofije in ga leta 1998 imenoval tudi za kardinala. Vrhunec njegovega pastoralnega delovanja je bil nadvse uspešen svetovni dan mladih v Torontu leta 2002, katerega se je zadnjič udeležil tudi papež Janez Pavel II. Kardinal Ambrožič si je prizadeval za poglobitev krščanske duhovnosti med duhovniki in verniki ter utrditev pripadnosti Katoliški Cerkvi in njenim temeljnim vrednotam. Katoliška Cerkev v Sloveniji in državljani Slovenije se ga bomo spominjali zaradi njegove neomajne slovenske narodne zavednosti, ki jo je ohranjal pri vseh svojih visokih službah v Cerkvi v Kanadi. Z velikim zanimanjem je spremljal dogajanja v domovini, ki jo je pogosto obiskal, posebej pa se je zanjo zavzel ob osamosvojitvi, ko je uporabil ves svoj vpliv ter javno in odmevno nastopal v podporo slovenske samostojnosti. Bog naj mu bo bogat plačnik!

msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik Slovenske škofovske konference

 

Življenjepis kardinala Alojzija Ambrožiča

Kardinal Alojzij Ambrožič se je rodil 27. januarja 1930 v Gábrjah v župniji Dobrova pri Ljubljani kot drugi od sedmih otrok. Po osnovni šoli v Dobrovi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Maja leta 1945 se je družina umaknila na Koroško, leta 1948 pa v Toronto v Kanado. Gimnazijo je končal v begunskem taborišču v Špitalu, bogoslovje pa v Semenišču sv. Avguština (St. Augustine's Seminary) v Torontu v Kanadi, kjer je bil 4. junija 1955 posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v tamkajšnji slovenski župniji Marije Pomagaj.

Prvi dve leti je služboval kot kaplan v župniji sv. Terezije v Port Colbornu in profesor latinščine na St. Augustine's Seminary, nato pa je med letoma 1957 in 1960 študiral v Rimu na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega (Angelicum) in na Papeškem bibličnem inštitutu, kjer je opravil licenco iz teologije in bibličnih ved. Po vrnitvi v Kanado je bil profesor Svetega pisma v semenišču, leta 1967 pa je nadaljeval študij v Würzburgu v Nemčiji, kjer je dosegel doktorat iz teologije. Po opravljenem doktoratu je leta 1970 postal profesor in je do leta 1976 predaval novozavezno eksegezo na Teološki šoli v Torontu (Toronto School of Theology),1 hkrati pa je bil med letoma 1971 in 1976 tudi dekan v Semenišču sv. Avguština. Od leta 1971 do 1975 je bil član nadškofijskega senata duhovnikov. Kot duhovnik in kot škof je vodil številne duhovne obnove po Kanadi in Avstriji.

Za pomožnega škofa v Torontu je bil imenovan 26. marca 1976. Škofovsko posvečenje je prejel 27. maja 1976 v torontski stolnici sv. Mihaela. Za škofovsko geslo si je izbral stavek: »Jezus je Gospod«. Bil je odgovoren za osrednji del nadškofije Toronto ter za etnične skupnosti in župnije.2 Kot član Komisije za katoliško vzgojo pri Kanadski škofovski konferenci je sodeloval pri potrjevanju programov za verski pouk po katoliških gimnazijah. V šolskem letu 1984–85 je obiskal vseh 43 katoliških gimnazij v nadškofiji z namenom okrepiti in podpreti programe verskega pouka. Neposredno je sodeloval tudi pri reviziji kanadskega izvoda Katekizma Katoliške Cerkve. Bil je eden od štirih kanadskih škofov, ki so leta 1990 v Rimu sodelovali na 8. rednem zasedanju Sinode škofov o vzgoji duhovnikov. Sveti sedež ga je imenoval tudi za enega izmed delegatov na 9. rednem zasedanju Sinode škofov o Bogu posvečenem življenju.

Papež Janez Pavel II. ga je 22. maja 1986 imenoval za nadškofa pomočnika v Torontu, vodenje nadškofije pa je prevzel 17. marca 1990. Leta 1991 je ustanovil nadškofijski urad za mladinsko pastoralo z namenom prenoviti obstoječe mladinske skupine ter razviti duhovne in socialne programe za mlade. V času njegovega opravljanja nadškofovske službe je Toronto leta 2002 gostil Svetovni dan mladih. Kot torontski nadškof je bil član Teološke komisije in skupine za pastoralo pri Kanadski škofovski konferenci, opravljal pa je tudi službo predsednika Komisije za migrante.

Papež Janez Pavel II. je nadškofa Ambrožiča 18. januarja 1998 imenoval za kardinala, kardinalski klobuk pa mu je uradno podelil 21. februarja 1998 in dodelil titularno cerkev sv. Marcelina in Petra. Po smrti Janeza Pavla II. je kardinal Ambrožič sodeloval pri volitvah novega papeža, 16. decembra 2006 pa se je zaradi doseženega 75. leta starosti odpovedal nadškofiji. Kardinal Ambrožič je (bil) član vatikanskih Kongregacij za vzhodne Cerkve, za bogoslužje in disciplino zakramentov ter za kler; Papeških svetov za pastoralo migrantov in priseljencev in za kulturo; in Sveta kardinalov za preučevanje organizacijskih in ekonomskih problemov Svetega sedeža.

Kardinal Alojzij Ambrožič je umrl 26. avgusta 2011.

(TISKOVNI URAD SŠK)

1 Teološka šola v Torontu je zveza sedmih teoloških fakultet, ki pripravljajo študente na različnih pastoralnih in akademskih ravneh. Fakultete pripadajo različnim krščanskim veroizpovedim: tri so katoliške, dve anglikanski, ena pripada protestantski Združeni kanadski Cerkvi (United Church of Canada), ena pa je prezbiterijanska. S sodelovanjem pri tem poskusnem ekumenskem projektu katoliške fakultete svojim študentom zagotavljajo trden temelj v polnosti katoliške vere, čeprav z drugimi fakultetami izmenjujejo sredstva in pedagoško znanje. Na ta način so diplomanti te šole dobro pripravljeni na službo v Cerkvi in v raznoliki kanadski družbi.

2 Nadškofija Toronto danes šteje 1,5 milijona katoličanov (približno tretjina vsega prebivalstva na območju nadškofije) in je največja kanadska angleško govoreča (nad)škofija, kjer se sicer maše vsak dan darujejo v kar 25 jezikih.