Novi predsednik SVS dr. Zorn

V Sloveniji v svetu je bil izvoljen novi predsednik, dr. Branko Zorn. Da ga predstavimo tudi vsem, ki ga niste imeli možnosti spoznati, smo pripeli njegov življenjepis in pozdravni govor ob sprejetju krovnega zakona za Slovence po svetu. Dr. Branko Zorn je bil prvi predstavnik Slovencev po svetu (6. april 2006).

 

Življenjepis

Pozdravni nagovor ob sprejetju Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja

Spoštovani gospod predsednik državnega zbora,
spoštovane poslanke in poslanci,
spoštovani predstavniki medijev in ostali prisotni!


V imenu vseh Slovenk in Slovencev po svetu in v svojem lastnem imenu imam to veliko čast, da vas kot prvi predstavnik Slovencev, ki živijo zunaj slovenskih meja, pozdravim v Državnem zboru naše Republike Slovenije. 

Posebna čast mi je zlasti današnja seja, ko boste predstavniki slovenskih državljanov obravnavali in sprejemali krovni zakon, ki bo odslej skrbel za Slovence po svetu.

Slovenci v matični domovini ste že ob osamosvojitvi, ko ste pisali slovensko ustavo, izkazali voljo in priznanje, da smo Slovenci, ki živimo zunaj državnih meja, tudi pripadniki istega naroda. To voljo ste tudi vključili v razne zakone in v Resolucijo.
Veliko ste se trudili pri nastajanju zakona, posebno je treba omeniti predstavnike civilnih družb, ki skrbijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedanja vlada RS pa si je še posebej (hitro) prizadevala za izdelavo dokončne verzije. Vodilna vloga pripada Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega bi v bodoče vodil minister brez listnice, in Komisiji DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pomembni posvetovalni telesi sta Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu.

Vendar stvari niso bile popolnoma dorečene in letos, ko samostojna slovenska država praznuje svoj 15. rojstni dan, čutimo nujno potrebo po krovnem zakonu, ki bo urejal odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

Slovenci iz sveta,
Slovenci, pripadniki avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah in
slovenski izseljenci, ki smo se vrnili oziroma preselili v Slovenijo
z veseljem pozdravljamo voljo vseh, ki ste kakorkoli prispevali k temu zakonu, in se vam iskreno zahvaljujemo.

Slovenci, ki živimo oziroma smo živeli v tujini, zavestno in s trudom ter z velikim čutom slovenske pripadnosti gojimo slovenstvo, ga ohranjamo in posredujemo naslednjim rodovom z močno željo, da bi slovenska beseda in slovensko čutenje v tujini ne izumrlo. V ta namen smo ustvarili slovenske osnovne, srednje in visokošolske tečaje, slovenske pevske zbore, športne reprezentance, gledališke skupine, planinska in lovska društva, radijske in televizijske oddaje, izdajali smo knjige, časopise in revije, ustvarjali smo gospodarske zbornice in podporne jednote, gradili smo središča in še in še bi lahko našteval. Vse to, seveda, z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. To delo in slovensko zavest pa posredujemo prihajajočim rodovom.

Ob trenutku osamosvojitve smo s ponosom sledili vsem dogodkom in se takoj odzvali z raznimi akcijami, da bi države, v katerih bivajo Slovenci, nemudoma priznale samostojno Slovenijo. In s ponosom lahko trdimo, da nam je to tudi uspelo.

Vemo, da je iz različnih vzrokov moralo oditi iz Slovenije preveliko število Slovencev – ob prelomu stoletja, med obema vojnama, po drugi svetovni vojni ter v šestdesetih – sedemdesetih letih. Prav je, in to pozdravljamo, da Republika Slovenija iz lastne pobude in po modelu razvitih evropskih držav zakonsko uredi skrb za vse tiste, ki so morali oditi oziroma so odšli in se še vedno čutijo pripadniki našega naroda. Prav je, da Slovenija skrbi zanje na področju kulture, ohranjanja jezika in izobraževanja, znanosti, visokega šolstva in športa.
Prav je, pravim, da Slovenija skrbi za vse to, ker v teh državah rastejo že druga, tretja in četrta generacija izseljencev, ki  so potrebni pomoči, ki jih prva generacija ni bila deležna, zato da bodo lahko tudi oni ohranjali slovenstvo izven slovenskih meja. Področje ohranjanja kulture in slovenske identitete je svetilnik tega zakona.
Predstavljam tudi Slovence, ki niso slovenski državljani, niti slovenski davkoplačevalci, a čutijo v sebi slovenstvo in so to v preteklosti tudi izkazali z materialno pomočjo ali drugače. Poleg problematike Slovencev brez slovenskega državljanstva zakon obravnava tudi repatriacijo.
V času od osamosvojitve smo priča vračanju Slovencev oziroma prihajanju potomcev izseljencev, ki so, čeprav rojeni na tujih tleh, ohranili slovensko zavest tako močno, da so čutili potrebo po »vrnitvi« v svojo očetnjavo oziroma na zemljo svojih prednikov. Zato pozdravljamo v zakonu tudi poglavje, ki zajema repatriacijo. Repatriacija v smislu simbolnega povabila Republike Slovenije, da se Slovenci, ki so nekoč odšli, lahko tudi vrnejo domov.
Slovenija bi morala biti zainteresirana, da se vrne čim več Slovencev, ki čutijo slovensko.
Žal, 72. člen zakona namenja finančno podporo le Slovencem iz držav, za katere se ugotovi, da so v hudi gospodarski ali politični krizi in / ali Slovencem, ki lahko doprinesejo k razvoju in uveljavitvi Republike Slovenije.Tako razlikovanje med Slovenci je težko razumljivo in neumestno.

S čim večjo naselitvijo Slovencev iz sveta bomo prispevali k reševanju mnogih zdajšnjih težav: zapolnili bi nekatera prosta delovna mesta, ki jih naši državljani nočejo zasedati, pomagali bomo pri reševanju pokojninske problematike, problema rodnosti, družine, Slovenci, ki so se šolali v tujini, bodo svoje znanje prinesli v Slovenijo.

V zakonu je tudi opredeljeno izvajanje finančne podpore, o kateri določa vlada RS.

Zakon, ki ga boste obravnavali, sicer ne predstavlja novosti. V sosednjih državah imajo izseljenci urejen status že več desetletij. Izvolitev zakona bo le poravnava nekega dolga, kar so drugod po Evropi že zdavnaj naredili. Opozoril bi pa na pobudo komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in v svetu, da se prouči možnost ureditve stalnega predstavnika Slovencev v zamejstvu in po svetu. Izvolitev stalnega poslanca, predstavnika izseljencev, predstavlja nov izziv. To je edina zagotovitev, da se zakon spremeni, ob upoštevanju resničnih potreb izseljencev. Za njeno uresničitev si bomo še posebej prizadevali.

Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo pa morda pred novim izseljevanjem mladih moči in možganov. Slovenci – na politikih in medijih sloni ta dolžnost – moramo ustvariti tako državo, da bo lepo živeti v njej, kjer bo vsak človek, vsaka družina, vsak otrok vrednota, za katero skrbimo.

Skrbimo za lepše življenje nas vseh – trenutno stanje z visokim številom samomorov in nizko rodnostjo ni več izraz le ekonomske krize, ampak tudi globljega konflikta vrednot.
Pomagajmo, da bo Slovenija postala bolj privlačna, da bodo Slovenci iz nje čim manj odhajali.

Zakon, ki ga boste obravnavali je vrhunski prispevek. Bo pa zahteval izboljšave. Izseljenci se priporočamo, da ga bomo še naprej soustvarjali.