|
Sestav, v katerem prepevajo izbrani pevci iz širše Goriške iz obeh strani meje, je svojo 30. obletnico neprekinjenega umetniškega delovanja okronal s kar sedmimi koncerti v Buenos Airesu in Mendozi. Odličnim izvedbam so prisluhnili mnogi argentinski Slovenci in tudi pomembni gostje iz družabnega in političnega življenja v Argentini.
Razstava "Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije" tudi v Argentini
Člani okteta Vrtnica iz Nove Gorice so konec oktobra in v začetku novembra odšli na turnejo v Argentino. Tamkajšnjim Slovencem so poleg lepe slovenske pesmi in ubranega petja pripeljali bogato razstavo "Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije" ter gostovali po v Buenos Airesu in Mendozi.
V soboto 29. oktobra so imeli koncert in odprtje razstave v počastitev 50. obletnice Slomškovega doma v Ramos Mejiji in 20. obletnice samostojne Slovenije.
Po odprtju v Buenos Airesu je razstava 5. novembra potovala na zahod Argentine v sončno Mendozo, kjer je oktet sodeloval tudi na festivalu Cantapueblo.
Ob odprtju razstave, ki jo je z bogatim gradivom slovenskih skupnosti in posameznikov iz sveta postavilo društvo Slovenija v svetu, je prof. Pavlinka Korošec Kocmur opisala duh tistega časa:
»Ko pride odločilni trenutek, vsak Slovenec začuti, katera je njegova naloga.
Tako so Slovenci v domovini množično šli na plebiscit in se odločili za slovensko suverenost, Slovenci v tujini pa so zbirali podpise v podporo plebiscitu, nekateri pa so se celo pripeljali v domovino, da bi lahko osebno oddali svoj glas.
Ko je Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost, smo vsi proslavljali – v domovini in tujini, mnogi izseljenci pa so iz vseh koncev sveta za ta odločilni trenutek, ko se je uresničil tisočletni slovenski sen, prišli v domovino.
Ko je Slovenija doživela napad Jugoslovanske armade, so fantje in možje množično ponudili svojo podporo teritorialni obrambi, postavljali so svoje avtomobile in tovornjake v bran pred nasiljem, izseljenci pa z zastavami, plakati in v slovenskih narodnih nošah smo množično zasedali ceste, trge, avenije velemest in prosili svoje vlade za podporo in skorajšnje priznanje Slovenije. Navezali smo možne in skoraj neverjetne stike, prišli do najvišjih predstavnikov držav in – uspelo nam je! Države, kjer slovenski izseljenci živijo organizirani v skupnosti, so prve priznale Slovenijo:
19. decembra 1991, Nemčija in Švedska,
15. januarja 1992, Avstrija, Avstralija, Belgija, Francija, Kanada, Italija, Madžarska, Velika Britanija,
16. januarja, Argentina, Čile, Nova Zelandija, Urugvaj.
Čeprav rojeni v tujini, ki je naše starše sprejela z odprtimi rokami svobode, včasih pa z zelo težko zasluženim kruhom, smo vedeli, da pripadamo drugemu svetu, ki je onstran meje, tam daleč, celo onstran oceana. Nismo se le učili slovenščine in srkali slovensko kulturo, živeli smo s Slovenijo, dihali s slovenskimi pljuči.
In ko je napočil čas slovenske osamosvojitve, je bilo samoumevno, da gremo »domov« … nekaterim je uspelo že maja, julija, avgusta 1991, drugim pa malo kasneje. A tako kot se pravljični junak po dolgi poti vrne domov, obogaten z izkušnjami, ki mu jih je dalo trdo življenje v tujem svetu, smo tudi mi iz lastnih izseljenskih izkušenj, ustanovili društvo izseljencev za slovenske izseljence – Slovenija v svetu.
Vse življenje smo črpali iz bogate slovenske zakladnice, ki se ohranja in razvija v izseljenstvu. V društvu Slovenija v svetu se zavedamo, da delček tega narodnega ponosa moramo prinesti tudi v domovino, in v tem duhu razvijamo naš vsakoletni pester program.
A letošnje leto je posebno – ob skupnem praznovanju 20-letnice slovenske samostojnosti, želimo vam, dragi rojaki, s pričujočo razstavo prikazati skrb, ponos, utrip slovenskega srca Slovencev v izseljenstvu v trenutkih, ki naj ostanejo vedno prisotni v slovenski kolektivni zavesti.«
Razstava je sestavljena iz osem raztegljivih panojev meter širini in dva metra višine.
Razstava "Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije" je bila kot potujoča razstava prvi teden v juliju v Državnem zboru Republike Slovenije in dva meseca v NUK-u (Narodni in univerzitetni knjižnici), kjer je bila zaradi velikega zanimanja dvakrat podaljšana.
Pri tej razstavi so sodelovale slovenske skupnosti iz dvanajstih držav. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa sporočamo, da je potujoča razstava na razpolago in lahko po želji pride v vsako slovensko skupnost po svetu.
Boštjan Kocmur
Izseljensko društvo Slovenija v svetu
»VRTNICA« OČARALA DEŽELO TANGA Ali ZVEZDNIŠTVO »VRTNICE« V DEŽELI TANGA
(Primorske novice - Kultura)
Koncertna turneja goriškega okteta v Argentini
Sestav, v katerem prepevajo izbrani pevci iz širše Goriške iz obeh strani meje, je svojo 30. obletnico neprekinjenega umetniškega delovanja okronal s kar sedmimi koncerti v Buenos Airesu in Mendozi. Odličnim izvedbam so prisluhnili mnogi argentinski Slovenci in tudi pomembni gostje iz družabnega in političnega življenja v Argentini.
»Fantastično! Od kje pa so se ti vzeli? Pevci so naravnost izjemni, ljudski in virtuozni hkrati. In kakšna tenorja! Presenečen sem in ponosen, da nas bodo predstavljali na festivalu Cantapueblo v Mendozi.«
Tako je 29. oktobra v Slomškovem domu v Buenos Airesu (ob priložnosti praznovanja 50. letnice tamkajšnjega društva) celovečerni koncert Vrtnice komentiral Marko Fink, priznani operni in koncertni pevec, ki je svojo uspešno kariero pred desetletji začel prav v tem domu. Z glasnimi vzkliki »bravo« se je pridružil številnim slovenskim rojakom v Argentini, ki so navdušeno spremljali ubrano, doživeto in prefinjeno petje goriškega sestava. Ta je z izbranimi skladbami predvsem slovenskih skladateljev od Gallusa do Lebiča očaral že tudi na prvem koncertu 28. oktobra v Slovenskem domu Carapachay, z improvizatorsko in sproščeno žilico in domoljubnim navdihom pa se je oktet zelo hitro vtkal tudi v projekt »44. pristavski dan«, ki ga je v svojih prostorih 30. oktobra pod naslovom »Slovenec sem, tako je mati d'jala« pripravilo Društvo Slovenska Pristava. Vrhunec gostovanja prvega dela argentinske zgodbe pa je predstavljal koncert, ki ga je 31. oktobra v Hiši kulture province Buenos Aires organiziralo veleposlaništvo RS v Argentini. V nabito polni dvorani Astor Piazzolla so venček šestnajstih slovenskih pesmi v odličnih interpretacijah Vrtnice z velikim zanimanjem in občudovanjem spremljali veleposlaniki Indonezije, Latvije, člani diplomatskih predstavništev, akreditiranih v Argentini, pa predstavniki različnih kulturnih ustanov iz širše okolice Buenos Airesa in mesta La Plate. »Dan slovenske kulture«, s katerim je slovensko veleposlaništvo (z minimalnimi stroški) poskušalo približati slovensko kulturo pomembnih argentinskim gostom, je vsekakor dosegel svoj namen. Zadovoljen in navdušen je bil tudi veleposlanik Tomaž Mencin, ki je ob tej priložnosti z vidno radostjo ugotavljal, da je koncert »Vrtnice« privabil tudi številne predstavnike vseh slovenskih skupnosti in društev, ki živijo in delujejo v Buenos Airesu.
O izjemnem dinamičnem razponu, občudujoči zlitosti glasov, dovršenem podajanju tako ruske liturgije ali črnskih duhovnih kot številnih slovenskih ljudskih ali umetnih pesmi in vrhunskih interpretacijah smo lahko poslušali tudi po koncertih, ki jih je oktet »Vrtnica« v naslednjih dneh imel v okviru mednarodnega zborovskega festivala Cantapueblo v Mendozi. Prireditev, ki v to argentinsko mesto sonca in dobrega vina že 24 let privablja pevke in pevce iz celega sveta (doslej so na njem sodelovali Musica viva iz Kranja, Komorni zbor Ave, APZ Tone Tomšič, Carmina Slovenica in oktet Deseti brat), je tokrat na različnih prizoriščih mesta v šestih dneh obiskovalcem ponudila 20 koncertov. Na pevskem maratonu je sodelovalo 69 zborov iz mest Buenos Aires, Santiago del Estero, Santa Cruz, tem so se pridružili sestavi iz Venezuele, Brazilije, Čileja in Ekvadorja. Prav posebno pozornost pa so organizatorji festivala in mendoški časniki namenili prihodu slovenskega sestava, »…ki je nastopil v najboljšem mendoškem teatru in celotnemu prazniku dodal evropski duh«.
»Vrtnica« je namreč kot edini evropski zborovski sestav na letošnjem festivalu s precej zahtevnim programom sakralnih skladb nastopila v gledališču Indipendencia, v čudoviti dvorani, ki sprejme 700 obiskovalcev. In tudi tu so goriški pevci očarali, postali so zvezde festivala, ki so fascinirali tako same udeležence kot strokovnjake. »Za naš festival je Vrtnica prestiž. V veliko čast in veselje nam je sodelovanje s tako kvalitetnim sestavom, ki nam je predstavil nam povsem neznano sakralno glasbo, » je po drugem koncertu goriškega okteta v dvorani Nave Cultural umetniški vodja festivala Alejandro Scarpetto, številne pevke in pevci pa so poskušali vzpostaviti stik s člani Vrtnice in prosili za njihove podpise.
Tatjana Gregorič
|
