Društvo SVS je že dvajsetič organiziralo obisk slovenskih dijakov iz prekomorskih držav. Vsako leto so drugi in je zato vsak njihov obisk enkraten, neponovljiv. Pri SVS tovrstne obiske že ne moremo obravnavati kot tradicijo ali rutino, posebno ne, ker je za dijake obisk Slovenije posebno doživetje.

Letošnji obisk je bil poseben, predvsem kar se števila tiče. Toronto, Winnipeg, Buenos Aires, Mendoza, Bariloche so imena krajev, od koder je prišlo 67 dijakov s 7 spremljevalci. Največje število v vseh teh letih kaže na dober znak, da so skupnosti žive.

Obisk poteka po nekako ustaljenih tirnicah. Prvi del je posvečen utrditvi znanja slovenskega jezika z obiskom Mladinske poletne šole. Tam se srečajo s sovrstniki iz mnogih drugih krajev po svetu.
Drugi del je posvečen spoznavanju in ogledu naravnih in kulturnih znamenitosti v Sloveniji in na Koroškem, pa tudi na zamejskem Primorskem. Škocjanske jame, Obala, Ptuj, Kočevski rog in Teharje, gorenjski biseri, lepote Gosposvetskega polja in življenje Slovencev na Koroškem, slovenski utrip na Tržaškem in Goriškem spadajo med bogate izkušnje, ki jim bodo v veliko pomoč pri ohranjevanju in razvijanju slovenske zavesti v njihovem izseljenskem življenju med rojaki.
V tem času pa niso samo sprejemali, tudi dajali so iz svoje bogate kulturne zakladnice, kar so jim posredovali starši in učitelji v sobotnih šolah. V pesmi, recitaciji in plesih so se predstavili na 17. taboru Slovencev po svetu v Dolenjskih Toplicah in drugod, kjer so jim izkazali toplo dobrodošlico.
Posebej pa naj omenimo Mladinsko srečanje v Vipavi, kjer so imeli priložnost spoznanja tudi z mladimi iz Slovenije in zamejske Primorske. V skupnem razgovoru so navezali stike, izmenjali informacije, izkušnje, predvsem pa zavest, da so del enega in istega naroda. Živ stik, ki se vtisne v dušo bolj kot virtualna bližina preko računalnika.

Pravijo, da nisi Slovenec, če nisi bil vsaj enkrat na vrhu Triglava. In oni so in hočejo biti Slovenci, torej je stopiti na najvišjo točko v Sloveniji, na Triglav, skoraj alfa in omega njihovega potovanja. Lahko bi rekli, da vsi pridejo do vrha, saj je tistih nekaj posameznikov, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo povzpeti na Triglav, ves čas v duhu s skupino in so tudi na tak način deležni "duhovnega" krsta.

Povezava do dnevniških zapisov RAST XXIX.