Vabimo vas na ogled

RAZSTAVE SLIK JAKA OKORNA (ZDA)
N e t r a d i c i o n a l n o

Po slovesnem odprtju v petek, 1. oktobra, si jo lahko ogledate do 28. oktobra v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Zbirko je predstavila umetn. zgod. Verena Koršič Zorn, slovesnosti pa so dodali svojo noto učenci Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava in dijaki Skofijske klasične gimnazije .

Lepo vabljeni!

ODPRTJE RAZSTAVE JAKA OKORNA

Zavod sv. Stanislava, Meršolov atrij, 1. oktober 2010

Spoštovani prijatelji društva SVS in ljubitelji umetnosti,

društvo Slovenija v svetu med drugim skrbno spremlja tudi kulturno dejavnost Slovencev po svetu. Prav zato že vrsto let pripravlja likovne razstave, ki govorijo o ustvarjalni zmogljivosti Slovencev po svetu. Za prijeten in poučen uvod v letošnjo delovno sezono se v društvu predstavlja slikar Jaka Okorn, Slovenec iz ZDA, ki sedaj živi med Slovenijo in Jamajko. Za seboj ima razgibano in pestro življenjsko zgodbo, ki se z nenehnimi potovanji nadaljuje še danes in gotovo vpliva tudi na njegovo slikarsko ustvarjanje.

V otroških letih je Jaka Okorn doživel vetrinjsko taborišče. Na srečo je bil prerosno mlad, da bi doumel žalostne dogodke okrog sebe in da bi ti pustili hujše posledice v njegovi otroški duši. Po srečnem naključju je iz Vetrinja pristal v ZDA. Za njim pa je pripotoval tudi spomin na domače kraje, na prelepe gorenjske kotičke in na domače ljudi. Ljubezen do risanja, ki jo je prinesel s seboj v popolnoma nov svet, se je v letih šolanja še krepila in, kot je sam povedal, zadostila domotožju. Ob poklicnem delu se je poglabljal v slikarsko umetnost na raznih tečajih in opravil za slikarje potrebne študije anatomije. Slikal je akte po modelih, iskal krajinske motive, se posvečal tihožitju. Vendar je njegova svobodna narava terjala več: razmeroma hitro je Jaka Okorn opustil upodabljanje predmetnega, vidnega sveta in začel strastno iskati izraznosti v abstraktnem svetu. Navdušenje nad naravo, v kateri je tudi zaradi poklicne naravnanosti preživel večino časa, se je tudi po prehodu v abstrakcijo nevsiljivo pojavljalo in še danes ohranja pomemben , čeprav prikrit vpliv v njegovem delu. Škoda, da nimamo vpogleda v njegovo celotno ustvarjanje – po avtorjevih besedah je bil dobršen del njegovega opusa v nepričakovanem zapletu uničen –, saj bi nam to omogočilo celovitejšo podobo njegove umetnosti. Ko je postopoma opuščal tradicionalne slikarske tehnike, risbo, olje in klasične pripomočke za nanašanje barv, kot je npr. čopič, se je tudi njegovo nagnjenje k abstrakciji vidno povečevalo, dokler ni popolnoma zasenčilo predmetnega slikarstva. Ideje, ujete v predmet, niso mogle več zadovoljiti slikarjeve želje po svobodi, po brezmejnem miselnem prostranstvu, ki se odraža tudi v njegovi strastni ljubezni do resničnih zemeljskih prostranstev. Okornove kompozicije izražajo slikarjev notranji svet, ki se zrcali v izbiri barvne lestvice, v krepkem ali mehkem nanosu barve na platno, barva sama pa prevzame tudi simbolični pomen, saj v njej začutimo odmeve naravnih elementov, vode, ognja, zemlje, rastlinja. Abstraktna dela zahtevajo tudi od gledalca več osebne zavzetosti in umskega napora za odkrivanje in dojemanje vsebinske sporočilnosti.

Devetnajst slik, ki jih avtor nocoj ponuja na ogled pod skupnim naslovom Netradicionalno, lahko razporedimo v nekakšne barvne sklope, ki nas neprisiljeno vodijo k odkrivanju slikarjevih značajskih potez in odstiranju njegovega razpoloženjskega utripa ob njihovem nastajanju. Pri tem pa prevzame barvna lestvica še dodaten simbolični priokus. Izrazito modre kompozicije nas potopijo v viharno razburkan vodni element, ki je morda slikarja nagovoril ali odzrcalil trenutek njegovega notranjega vznemirjenja. V zelenini začutimo poživljajočo moč bujno dehtečega prepletanje pragozdnega rastlinja. Bogati rožnati odtenki božajo naše vidno zaznavanje kot lirične note, nežna modrina pa se razliva po belem ozadju kot neizsanjane podobe. Ponekod se barve v dinamičnih slapovih spuščajo na dno slike, se razlivajo po platnu prav do robov: zdi se, da se barvno vrenje nadaljuje še prek okvirjev. Ponekod pa ustvarjajo z odtekanjem in odcejanjem skoraj grafično učinkujoče fantastične splete. Kompozicije v rdečem nas zvrtinčijo v moč ognja, v čutno bohotnost. Barva se včasih zgosti, kot bi bila v njej skrita moč za sprožanje energijskih valov po slikarski površini, včasih pa se razlije v prav akvarelno prosojne plasti, ki se postopoma spojijo s platnenim nosilcem.

V Okornovih delih je zaznaven abstraktni ekspresionizem, v katerega je vloženo slikarjevo čustveno doživljanje, ne pa njegovi razumski odgovori na zunanje in notranje impulze. Njegova umetnost je iskrena in širokopotezna kot sta – vsaj tak je prvi vtis – njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa njegove dobre strani in ob njih tudi uživa.

Spoštovani obiskovalci, želimo vam prijeten ogled razstave, umetniku pa še veliko ustvarjalnega zadoščenja.

Verena Koršič Zorn, umetnostna zgodovinarka