|
1. Prijat'li! odrodile
so trte vince nam
sladko,
ki nam
oživlja žile,
srce
razjasni in oko,
ki
vtopi,
vse
skrbi,
v
potrtih prsih up budi!
2. Komu narpred veselo
zdravljico, bratje!
č'mo zapet?
Bog
našo nam deželo,
Bog
živi ves slovenski svet,
brate
vse,
kar nas
je
sinov
sloveče matere!
3 . V
sovražnike 'z oblakov
rodu naj naš'ga
trešči grom;
prost,
ko je bil očakov,
naprej
naj bo Slovencov dom;
naj
zdrobe
njih
roke
si
spone, ki jih še teže!
4. Edinost,
sreča, sprava
k
nam naj nazaj se vrnejo;
otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko pred, spet naša boste last!
|
5. Bog
živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne
rožice,
ni take
je mladenke,
ko naše je krvi
dekle;
naj
sinov
zarod
nov
iz vas
bo strah sovražnikov!
6. Mladen'či,
zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben
naj vam ne vsmrti strup;
ker
zdaj vas
kakor
nas
jo
srčno branit' kliče čas!
7. Žive naj
vsi narodi,
ki
hrepene dočakat' dan,
de
koder sonce hodi,
prepir
iz sveta bo pregnan,
de
rojak
prost
bo vsak,
ne
vrag, le sosed bo mejak!
8. Nazadnje še, prijat'lji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislim;
dokaj dni
naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
|
