SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

SPOROČILA JANEZA PAVLA II. OB ZAČETKU POSTNEGA ČASA

 

1. "Samo s prenovljeno voljo po pripadnosti božji volji lahko ostanemo zvesti našemu krščanskemu poklicu. Po zgledu Kristusa smo vsi verniki poklicani k močnemu in odločnemu boju zoper skušnjave.

 

Sveti oče, ki je župnije svoje rimske škofije obiskoval skozi vseh 25.let svojega papeževanja, je znova sprožil to pobudo, z razliko, da so tokrat župljani prišli v Vatikan iz rimskega predela, ki ga obsegajo različne župnije z mladimi družinami. Zato je vse navzoče pozval, naj jih odprto in prisrčno sprejmejo, spodbujajo medsebojno poznavanje, da bi skupnosti vedno bolj postajale družina družin, sposobna doživljati skupaj veselje in težave.

Priporočil je tudi vključevanje staršev v pripravo otrok in mladine na zakramente in krščansko življenje, pri čemer naj ne pozabijo, da so ravno družine prvi kraj krščanske vzgoje otrok. Zlasti pa je spomnil na skrb za družine v težavah, ki naj jim pomagajo, da bodo razumele pristen božji načrt glede zakona in družine.

 

2. 'VODA, VIR ŽIVLJENJA' - V KRŠČANSKEM KRSTU VODA PREJME SVOJ POLN DUHOVNI POMEN KOT VIR NADNARAVNEGA ŽIVLJENJA.

 

Naslednje sporočilo je Janez Pavel II. poslal škofom vseh brazilskih škofovskih konferenc, ki vsako leto za postni čas pripravijo pobudo z naslovom Kampanja za bratstvo. Letos poteka na temo 'Voda, vir življenja'. In papež jim je pisal, da voda, poleg svojega pomena za zemljo in žejo, služi tudi za čiščenje in očiščevanje.

Voda je božji dar in življenjskega pomena za preživetje, zato imajo vsi ljudje pravico do nje. Ob pomanjkanju vode je treba nameniti tej težavi zadostno pozornost.

V krščanskem krstu pa prejme svoj poln duhovni pomen kot vir nadnaravnega življenja.

 

 

NOVI IZZIVI V ZGODOVINSKO POMEMBNEM DOGAJANJU

 

POMENLJIVA VLOGA KRISTJANOV IN CERKVE PRI IZGRADNJI SKUPNEGA EVROPSKEGA DOMA MARIJINO CELJE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, NAJ BI Z ROMARJI RAZLIČNIH NARODNOSTI POSTAL KRAJ EDINOSTI, SPRAVE IN SOŽITJA.

 

Priprava na srednje evropski katoliški dan v Marijinem svetišču Mariazell, na katerem pričakujejo približno 80.000 romarjev iz osmih držav, bo potekalo 22. maja letos, –tri tedne po vstopu novih članic posameznih držav v Evropsko unijo. Bogoslužne slovesnosti se bodo v Marijini baziliki začele z bogoslužjem luči 21. maja zvečer. V znak 'evropskega gradbišča', bosta dva velika žerjava nosila streho zunanjega oltarja, znamenje delovanja kristjanov pri izgradnji skupne evropske hiše.

V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Avstriji in še v nekaterih drugih državah potekajo duhovne priprave na to srednjeevropsko srečanje.

 

KRISTUS UPANJE EVROPE

V okviru teh priprav je imel dunajski nadškof in kard. Schoenborn v Tinjah na Koroškem predavanje, v katerem je razmišljal o Kristusu kot upanju Evrope. Na vprašanje ali bo evropski projekt uspel, ki je upravičeno, ker tudi Evropa kaže dramatično šibkost Cerkve, ki jo odraža naglo upadanje verske prakse ter števila duhovnikov in redovnikov ter šibkost evropske zunanje politike.

Kljub vsej resnosti zastavljenega vprašanja, kardinal vidi ravno v krščanstvu upanje za Evropo. Ne gre za to, da bi Evropa postala nova svetovna velesila, ampak za prenovo v Kristusu.

Saj je kar nekaj izvirov, iz katerih bi se lahko napajala obnova stare celine. Prvi tak izvir je »Evropa svetnikov«, Evropa, ki moli. Evropa ima neskončno trumo svetnikov, med katerimi so tudi slovenski mučenci 20. stoletja.

Drugi duhovni izvir je »marijanska Evropa«, torej Evropa romarskih središč. Na tej ravni smo Slovenci že od nekdaj v Evropi, saj je bil prvi slovenski pisni dokument, Brižinski spomeniki, napisan in ohranjen prav v enem izmed pomembnih marijanskih središč v prvem krščanskem tisočletju.

Sledi »Evropa lepote«. Mogočen vir te lepote, ki jo najdemo povsod v Evropi, je v prvi vrsti krščanstvo. Slovensko ljudstvo krasi svojo deželo s čudovitimi umetniškimi pomniki, pred nekaj leti pa se je na listo največjih umetniških stvaritev vpisalo tudi v središču krščanstva.

Naslednji sodoben in za vse človeštvo obetaven izvir duhovne moči Evrope pa je njena občutljivost za človeka in za socialne probleme; njen socialni sistem in zakonodaja na osnovi človekovih pravic ter možnost izobrazbe za vse državljane. Vse to je dediščina krščanstva, ki je nastala na osnovi evangeljskih blagrov, ki imajo, vsak na svoj način, poseben politični naboj, ker porajajo določen tip družbe.

Krščanstvo bo upanje za Evropo pod dvema pogojema: če bomo Kristjani pripravljeni na to, da uveljavljanje navedenih ciljev ne bo šlo brez truda. Jezus nam ne obljublja zunanjega miru, ampak boj. Čedalje bolj bo potreben boj proti miselnosti smrti, sprevrženimi ideologijami od liberalizma do ostankov komunizma.

Kot drugi pogoj, pa je kardenal Schoenborn navedel misel, da se bo Evropska unija morala sprijazniti z dejstvom, da ne bo postala svetovna velesila, pač pa morda »šola sožitja«.

Evropska unija stoji pred novimi izzivi, ki jih bo morala rešiti, ali pa bo obsojena na životarjenje.

Od prve zamisli, konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, do danes je Unija izredno dobro rešila nekaj navidezno nerešljivih izzivov. Z novimi oblikami državnih gospodarstev, ki so si med seboj pomagala in ne tekmovala, je rešila vprašanje revščine po tolikem razdejanju. Najvišji dosežki tega procesa so enotna in močna evropska valuta evro in uvedba solidarnostnega načela v državna gospodarstva. Uspeh načel krščanskega socialnega nauka je visoka stopnja blagostanja za večino evropskega prebivalstva in politično povezovanje, ki je dobilo svoj najvišji izraz v novi evropski ustavi, ki naj bi bila kmalu sprejeta.

Janez Pavel II. pa je že pred leti sprožil vrsto pobud, kako naj kristjani po vsej Evropi in škofovske konference posameznih držav ter moški in ženski redovi in druge cerkvene organizacije s svojim delovanjem navdihujejo s krščanskimi vsebinami zapletene evropske združevalne procese. Veliko je bilo že storjenega, še več nas še čaka, vse pa je zahtevalo, zahteva in bo še zahtevalo veliko boja in krepkega delovanja.

(Iz oddaje radia Vatikan z dovoljenjem p. Janeza Sraka). Lep pozdrav ! – S. Rrezka Krajnik HMP

 

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630