SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

 

Dragi rojaki!

Že dolgo se nisem oglasila, danes pa bi Vam rada poslala nekaj novic iz Cerkve.

Lep pozdrav! S.Rezka

 

"KRISTUSOVA LJUBEZEN DO PRISELJENCEV"

PETEK, 14. MAJ 2004

 

V tiskovni dvorani Svetega sedeža je danes potekala tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Papeškega sveta za pastoralo priseljencev in popotnikov, japonski kardinal Stephen Fumio Hamao s sodelavci predstavil novo navodilo tega papeškega organizma z naslovom: "KRISTUSOVA LJUBEZEN DO PRISELJENCEV".

Sodobni preseljevalni tokovi predstavljajo najširši človeški selitveni pojav v vsej zgodovini. Preseljevanje danes zadeva kar 200 milijonov ljudi po vsem svetu, zato predstavlja enega najobsežnejših pojavov našega časa.

Cerkev želi na prenovljen način odgovoriti na nove pastoralne potrebe priseljencev, da bi tako lahko izkušnjo preseljevanja izkoristili kot priložnost za dialog, novo evangelizacijo in ekumenizem.

Dokument na začetku prinaša kratek povzetek glavnih značilnosti sodobnega pojava preseljevanja. Zatem je naveden svetopisemski okvir in izkušnja preseljevanja, ki ima svoje mesto tudi v zgodovini odrešenja. Zgodovinski vidik ima namen izpostaviti pozornost za priseljence s pomembnimi teološkimi in pastoralnimi uvidi, kot npr. osrednji pomen človeške osebe, obramba pravic priseljencev, cerkvena in misijonarska razsežnost pojava preseljevanja, pastoralni prispevek laikov in ustanov posvečenega življenja, vrednost kultur pri procesu evangelizacije.

Naslednja pomembna tema, ki jo dokument obravnava, je vprašanje integracije pastoralnih že obstoječih in načrtovanih struktur za oskrbovanje priseljencev in popotnikov ter njihova vključitev v redno cerkveno pastoralno strukturo krajevnih Cerkva. Taka integracija je namreč bistveni pogoj, da priseljenska pastorala postane izraz vesoljne Cerkve, bratsko in miroljubno srečanje, šola skupnosti in sprave ter vzajemno sprejemanje in solidarnost. Dokument se končuje z pravno-pastoralno uredbo, ki poudarja naloge, dolžnosti in vloge pastoralnih delavcev in različnih cerkvenih organizmov, zadolženih za tovrstno pastoralno dejavnost, da bi jo tako čimbolj prilagodili potrebam današnjih priseljencev in po možnosti tudi predvideli prihodnje perspektive.

 

 

INVESTITURA 17. NOVIH VITEZOV BOŽJEGA GROBA.

V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja bo danes, v soboto 15. maja popoldne potekala slovesna podelitev službe oziroma umestitev sedemnajstih novih vitezov viteškega reda Božjega groba iz Jeruzalema. Slovesnost bo vodil kardinal Carlo Furno, veliki mojster reda, ob navzočnosti prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nadškofa Franca Rodeta.

Začetki reda vitezov Božjega groba segajo v enajsto stoletje. Prvotna naloga bratovščine kanonikov je bilo varovanje Božjega groba in romarjev v Jeruzalemu. Danes je ustanova laiško združenje vernikov v Katoliški cerkvi, ki deluje v skladu s kanonskim pravom in lastnim statutom. Ima dvojni namen: utrjevanje praktičnega krščanskega življenja v zvestobi papežu in Cerkvi ter podpora in pomoč latinskemu patriarhatu v Sveti deželi.

Kandidati za sprejem v viteški red se morajo odlikovati po zglednem življenju v skladu z naukom Katoliške cerkve in biti njeni aktivni člani. Nove kandidate predlaga prior reda, potrdi pa jih veliki mojster reda v Vatikanu. Dame in vitezi so večinoma laiškega stanu, lahko pa so tudi kleriki. V viteški red vitezov Božjega groba je danes po svetu združenih okrog 18.000 dam in vitezov ter cerkvenih dostojanstvenikov, ki so razdeljeni v približno 50 namestništev.

 

PAPEŽ JANEZ PAVEL II. SE JE V NAGOVORU AMERIŠKIM ŠKOFOM OSREDOTOČIL ZLASTI NA SPREOBRNJENJE SRCA IN MIŠLJENJA, ki je po njegovih besedah bistvenega pomena za nov zagon v krščanskem življenju, h kateremu je povabil celotno Cerkev. Poudaril je, da morajo biti kot škofje najvidnejši na poti osebne svetosti. To od njih zahteva takšen način življenja, ki zavrača vsako skušnjavo po bahanju, karieri ali zatekanje k laičnemu modelu vodstva. Od njih zahteva, da so Kristusu podobni v pastoralni ljubezni, ponižnosti in preprostosti življenja. Poudaril je, da je verodostojnost oznanjevanja vesele novice tesno povezana s prizadevanjem članov Cerkve za osebno svetost. Cerkev vedno potrebuje očiščevanje, zato mora neprestano slediti poti sprave in obnove. S posebno nujnostjo pa je treba obravnavati vprašanje pomanjkanja smisla za greh. Medtem ko so učinki greha obilni – pohlep, nepoštenost, korupcija, razbiti odnosi in izkoriščanje oseb, pornografija in nasilje, pa je priznavanje posameznikove grešnosti zbledelo, opozarja papež. V tem okviru se je pojavila kultura obtoževanja in prepiranja, ki bolj sproža maščevanje, kot pa pravičnost, in ne priznava, da je v vsakem človeku rana, ki jo v luči vere, imenujemo izvirni greh. Greh je del resnice o človeku. Če priznamo, da smo grešniki, je to prvi in nujni korak k ozdravljajoči ljubezni Boga. Dolžnost škofa, da opozarjajo na žalostno in uničujočo prisotnost greha, tako v posameznikih kot v družbah, pa je v tem smislu služba upanja. Ta naloga torej ni negativna, ampak vernike okrepi, da zapustijo zlo in začnejo živeti polnost krščanskega življenja. Trajni mir je mogoče doseči le prek take spreobrnitve, ki je sad usmiljenja in pristne sprave. Usmiljenje predstavlja temeljno vsebino odrešenjskega sporočila Kristusa in bistveno moč njegovega poslanstva, zato ga v imenu pragmatizma ne moremo nikoli postaviti na stran, je nadalje poudaril sveti oče in ameriške škofe spodbudil, naj spodbujajo zakrament sprave. Čas, ki ga bodo namenili spovedovanju, je čas, namenjen služenju duhovni dediščini Cerkve in odrešenju duš. Hkrati je tudi škofe spodbudil k pogosti spovedi, saj bodo le tako deležni tistega daru usmiljenja, za katerega so bili izbrani, da ga podeljujejo drugim.

Naj živi Jezus !

 

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630