SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

 

OB 500. OBLETNICI ROJSTVA SVOJEGA PREDHODNIKA SV. PIJA V. SVETI OČE PRIPOROČA MOLITEV ROŽNEGA VENCA KOT MOGOČNO SREDSTVO ZA PRIDOBIVANJE POSEBNIH MILOSTI NA PRIPROŠNJO BOŽJE MATERE

         

PAPEŽ JE SPREJEL ČLANE SVETOVNEGA ZDRUŽENJA PRAVNIKOV

Letos razpravlja 150 članov o pravnih vidikih določenih gospodarskih vprašanj v globaliziranem svetu; da bi bil pravni sistem resnično v službi vseh ljudi, zlasti revnih in zapostavljenih. Po papeževih besedah morajo zajeti celotno resnico o človeški osebi in da mednarodno pravo prizna in spoštuje tiste moralne in duhovne resnice, ki so potrebne za primerno varovanje dostojanstva ter svobode posameznikov in narodov.

 

SVETI OČE JE POTRDIL TUDI OBISK V LORETU, 5. SEPTEMBRA, KO BO ZA BLAŽENEGA RAZGLASIL NEKDANJEGA ČLANA KATOLIŠKE AKCIJE, ALBERTA MARVELLIJA.

V sporočilu italijanski Katoliški akciji je papež Janez Pavle II. potrdil svojo udeležbo na njenem romanju, - ki bo v Loreto od 1. do 5. septembra.- Sveti oče bo sicer to Marijino romarsko svetišče obiskal le ob sklepu romanja, 5. septembra, ko bo za blaženega razglasil Alberta M. Srečanja naj bi se  udeležilo več kot 200 000 ljudi.

 

NA MALTI MARIJO ČASTIJO KOT ZMAGOVALKO.

Letos v Alessandriji obeležujejo 500 let rojstva zanimivega papeža Pija V.

Janez Pavel II. je v pismu kratko opisal zgodovinsko-religiozne značilnosti časa, v katerem je papeževal sv. Pij V. Omenil je globoke družbene krize ter spore med mesti in narodi, ki so se včasih sprevrgli v oborožene spopade. Cerkev si je prizadevala za iskanje novih poti za poživitev vere. Tako imamo v 16. stoletju Tridentinski zbor. Papež Pij V. oz. Michele Ghisleri, ji se je že v otroštvu soočil z revščino in je moral z delom podpirati preživetje svoje družine, je s 14. leti vstopil v dominikanski red. Ves čas je kazal posebno zanimanje za Sveto pismo in nauk cerkvenih očetov, zlasti sv. Tomaža.

V času svojega 6 let trajajočega papeževanja se je posvetil poživljanju verske prakse vsakega posameznega vernika, s čimer je dal velik evangelizacijski zagon vsej Cerkvi. Iskal je neposreden stik z vsemi, ne da bi se pri tem oziral preveč na svoje sicer krhko zdravje. Prizadeval si je za zvesto uresničitev sklepov tridentinskega cerkvenega zbora, saj je objavil prenovljen rimski misal in brevir. Na katehetskem področju je župnikom priporočil uporabo Tridentinskega katekizma; na teološkem je na univerze uvedel študij Summe sv. Tomaža Akvinskega, ipd.

Hkrati je sorazmerno veliko časa namenjal molitvi, zlasti rožnega venca. Pij V je po zmagi krščanskega zahoda proti Turkom pri Lepantu ustanovil poseben praznik Rožnovenske Matere Božje.

 

V VALENCIJI SO SE ZAČELE PRIPRAVE NA SVETOVNO SREČANJE DRUŽIN, KI BO POTEKALO LETA 2006.

Družini naklonjena politika ne vodi vedno v oblikovanje take zakonodaje, ki bi dejansko zaščitila to ustanovo. Je  veliko političnih voditeljev, ki o družini sicer govorijo naklonjeno, zakoni, ki jih oblikujejo, pa ne ustrezajo resničnim potrebam družin. Družine so prizadete s sprejemanjem krivičnih zakonov. Pomanjkanje podpore družinam posledica t. i. demografske zime. Poleg tega nekateri mediji ne verjamejo v družino, zvestobo, v možnost trajne zakonske zveze in materinstvo, s svojimi sporočili pa še bolj slabijo družine.

 

SVETOVNI DAN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE, KI JE POTEKAL NA TEMO: "MOLIMO, DA BI LAHKO SLIŠALI BOŽJI KLIC."

Francoski katoliški dnevnik La Croix je ob tej priložnosti objavil daljšo reportažo o tem, kako se francoske družine srečujejo z novimi duhovniškimi poklici. Starši večkrat razvijejo pravi psihološki blok ob novici o duhovniškem poklicu v družini, saj ga razumejo kot neke vrste provokacijo. Bog namreč ob duhovniškem ali redovniškem poklicu na nenavaden način vstopi v življenje določene družine, kar razumljivo povzroči določeno destabilizacijo utečenih in pričakovanih razmer. Zapostavljanje Cerkve se odraža tudi na podobi zapuščenega in osamljenega duhovnika, kar še dodatno ovira družine, da bi sprejele duhovniški poklic. Nepoznavanje stvarnosti je večkrat razlog nerazumevanja in trpljenja na tem področju

 

MALTA JE NAJMANJŠA IN NAJBOLJ JUŽNA DRŽAVA EVROPSKE ZVEZE.

Romarje in obiskovalce dveh sredozemskih otokov imenovana Malta in Gozo, ki tvorita državno ozemlje, preseneti sijaj cerkva, ki so vse zgrajene z mojstrsko obdelanim otoškim kamnom zlate barve. Krasne cerkve niso pomniki davne preteklosti, ampak so živa stvarnost, ker so vedno polne vernikov. Zato Malto upravičeno imenujejo tudi Poljska Sredozemlja.

Do leta 1091, ko so Malto osvojili Normani. Število kristjanov na otoku je v predhodnih dveh stoletjih, ko je bila pod arabsko oblastjo, močno zmanjšalo in je ostala le peščica krščanskih družin. V prvi polovici 13. stol. je cesar Friderik II. začel izganjati arabsko prebivalstvo in ga nadomeščati z družinami iz bližnje Sicilije.

Iz te dobe je Marijino svetišče v Melliehi na severu otoka Malta. Prvo pisno poročilo o tem svetišču je iz leta 1436, zgrajeno pa je bilo veliko prej. Največji zgodovinski razlog za globoko utrditev pobožnosti Maltežanov do Božje Matere pa je bilo trimesečno obleganje Malte turškega ladjevja, leta 1565. Dve desetletji prej, leta 1545, je cesar Karel V. podaril Malto Viteškemu redu sv. Janeza Krstnika, ki se danes imenuje Malteški viteški red, da bi si na njem zgradil svoj novi sedež in nadzoroval ta tako pomemben del Sredozemlja. Maja, leta 1565, se je 200 turških bojnih ladij, ki so priplule iz Carigrada, zasidralo v zalivu pred mestom La Valetta, ki je bila od leta 1500 dalje prestolnica Malte. Turške vojske so se izkrcale in začele napadati novo trdnjavo sv. Elma, ki so jo pred tem dokončali malteški vitezi. Srdito obleganje je trajalo dobre tri mesece. Ko bi takrat Turki zmagali bi preživele prebivalce odpeljali v suženjstvo, usoda Sredozemlja pa bi se obrnila drugače. Branilci in Maltežani so se vsega tega dobro zavedali. Ko so Turki 7. septembra, na predvečer praznika Marijinega rojstva, zapustili bojišče, so Maltežani in ves krščanski svet v zmagi videli znamenje posebnega Marijinega varstva. Od takrat naprej je ta dan na Malti narodni praznik, ko slavijo Marijo Zmagovalko.  

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630