SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PRVA NEDELJA V FEBRUARJU

 

 

"IN JAZ VAM DAM POČITEK" (Mt 11,28)

 

1. - DUHOVNO  ŽIVLJENJE  KOT  SPUST  Z  GORE

 

Duhovni pisatelji običajno prikazujejo notranje življenje kot dviganje in vzpenjanje, kot hojo navkreber in navzgor. V sedanjih napetih in navitih časih pa mi je prišla misel, da bi vse duhovno življenje prikazal kot spuščanje in lajšanje, kot spust in drsenje po bregu navzdol.

Prerok Izaija se spominja, kako je Gospod vodil izvoljeno ljudstvo skoz puščavo v obljubljeno deželo, kjer teče mleko in med, in pravi: "Kakor živino, ki stopa v dolino, jih je duh Gospodov vodil k počitku, tako si vodil svoje ljudstvo, da bi poveličal svoje ime" (Iz 63,14). Krščanska obljubljena dežela pa je nebeško kraljestvo in Gospod nas kakor živino, ki stopa v dolino, vodi v večno domovino.

 

Prerok Joel opisuje vesoljno sodbo in pravi: "Kajti, glejte, v tistih dneh in v tistem času, ko bom obrnil usodo Juda in Jeruzalema, bom zbral vse narode in jih spustil v dolino Jozafat. Tam jim bom sodil zaradi mojega ljudstva in moje dediščine Izraela, ki so jo razgnali med narode in si razdelili mojo deželo" (Jl 4,1-3). Vesoljni svet in vsak človek se po svoji življenjski poti počasi spušča v dolino Jozafat, to je v dolino vesoljne sodbe.

Podlaga za duhovno življenje kot spuščanje in lajšanje je najprej resnica, da sem ustvarjen po Božji podobi in da me Bog ljubi takšnega, kakršen sem. Modri Salomon namreč pravi o Gospodu: "Ljubiš namreč vse, kar je, in ničesar ne sovražiš, kar si naredil, zakaj ko bi kaj sovražil, bi tega ne ustvaril" (Mdr 11,24). Če se torej prepuščam Božjemu delovanju in mu ne postavljam ovir, se v meni uresničuje izrek apostola Pavla: "Bog je namreč, ki iz blagohotnosti v vas dela, da hočete in delate" (Flp 2,13).

 

Podlaga za duhovno življenje kot spuščanje in lajšanje pa je tudi dejstvo, da se Bogu ni mogoče približati z osvajanjem, kakor priča že zgodba o babilonskem stolpu (1 Mz 11,1-9), temveč se mu je mogoče približati samo s popolno predanostjo, to je s spustom na dno doline. To potrjujejo tudi vse zgodbe o nomadu Abrahamu in vseh njegovih potomcih, ki so se popolnoma prepuščali in izročali Gospodu. Prispodoba je nazorna in zgovorna, hkrati pa tudi ustrezna in prepričljiva, saj je splošno znano in priznano, da je spuščanje in ustavljanje pogosto celo težje od vzpona. Celo pri poletih v vesolje predstavljata spust in pristanek več težav kakor odriv in vzlet.

Po drugi strani pa nas vera uči, da je osnovno počelo sveta eno in dobro. Moja temeljna usmeritev je torej teženje po popolnosti. Zato delam v skladu s svojo naravo, kadar delam dobro, kadar pa delam hudo, delam proti svoji naravi. S tega vidika pa je, vsaj dolgoročno, težje delati hudo, ker je proti moji naravi, in je lažje delati dobro, ker je v skladu z mojo naravo. V svojem jedru težim k svetosti, kakor kamen teži k središču zemlje. Dokaz za to je tudi človekova volja, ki se vedno odziva le na dobro.

Kadar zavestno grešim ali pa kadar se motim, se po gori grešnih nagnjenj vzpenjam vedno više, kadar pa zmagujem in skušnjavo obvladujem, se z gore grešnih nagnjenj spuščam vedno niže in sem vedno bolj prost in svoboden. Vzpenjanje na goro grešnih nagnjenj pelje vedno v izgubo, kakor pravi prerok Izaija: "Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti? Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro, naj vaša duša uživa v sočni jedi" (Iz 55,2). Če pa ne delam narobe, če se ne upiram, napredujem po poti popolnosti. Življenje me samo pelje po tej poti, kakor smučarja sama težnost pelje v dolino. Čim bolj spretno se izogibam oviram, tem hitreje drsim proti dnu in proti cilju. Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - DRUGA NEDELJA V FEBRUARJU

 

 

2. - DUHOVNO  ŽIVLJENJE  KOT  SPUST  Z  GORE

 

Kako potrebno je opraviti ta spust, priča prerok Izaija: "Prevzetne smrtnikove oči se bodo povesile, človekova ošabnost bo klonila, samo Gospod bo vzvišen tisti dan. Kajti dan Gospoda nad vojskami pride nad vse ošabne in visoke in nad vse mogočne, da bodo ponižani, nad vse libanonske cedre, visoke in mogočne, in nad vse bašanske hraste, nad vse visoke gore in nad vse vzvišene griče, nad vse visoke stolpe in nad vsa utrjena obzidja, nad vse taršiške ladje in nad vsa zaželena pristanišča" (Iz 2,11-16).

         

Kakor se vztrajno bližam svoji smrti, tako se vztrajno bližam tudi svojemu cilju. In kakor s svojo skrbjo lahko pospešujem ali pa zaviram svoj telesni razvoj, tako s svojim ravnanjem lahko pospešujem ali pa zaviram svoje duhovno zorenje. Podoben sem čolnu z majhno luknjo na dnu, ki se po naravnem zakonu počasi a zagotovo potaplja. Temu se ne morem izogniti. Moja naloga je predvsem, da se ne upiram in da ne delam narobe, da se odpiram in prepuščam Božjemu delovanju. Vzhodni duhovni učitelji govorijo o apátheji – brezstrastju. Brezstrastje je stanje, v katerem kdo v sebi vse strasti umiri do takšne mere, da ga ne motijo več. Končni sad brezstrastja je trajno premišljevanje in zrenje Boga, je zedinjenje z Bogom.

 

Sleherna potešena in sladka utrujenost je namreč dokaz, da sem se trudil za Gospoda in njegovo kraljestvo. Sleherna zamorjena in trpka utrujenost pa je dokaz, da sem se trudil zase in za svoja grešna nagnjenja, ki ne poznajo mere in hočejo imeti vedno več. Pred takšno utrujenostjo svari Gospod svoje izvoljeno ljudstvo po preroku Jeremiju: "Varuj svojo nogo, da se ne zbosi, in svoje grlo, da se ne užeja!" (Jer 2,25). Takšna utrujenost namreč zahteva poživilo in se zaradi tega zateka v omamo.

 

Dolina, v katero se moram spustiti, je dolina (prim. Lk 6,17-26) osmerih blagrov, gora s katere se moram spustiti, pa je gora sedmerih grešnih nagnjenj. Če pa pri blagrih upoštevamo tudi zadnji blagor pri Mateju, to je "blagor vam, kadar vas bodo zasramovali", dobimo devet blagrov, in če znanim sedmerim grešnim nagnjenjem dodamo še "boječnost in hinavstvo", dobimo devet grešnih nagnjenj, v obeh seznamih pa po devet primerov, to je v vsakem po tri trojke. Takšna postavitev je zelo ugodna, ker omogoča in olajšuje povezave in primerjave s številnimi drugimi trojkami, ki so pomembne v duhovnem življenju: tri božanske kreposti, trije evangeljski sveti, tri človekove sposobnosti (razum in volja in vest), tri temeljne vrednote (resnica in pravica in svetost), tri duhovne dejavnosti (molitev in miloščina in post) in druge podobne trojke.

 

Seznami grešnih nagnjenj in grehov, bolj ali manj obsežni, obstajajo tudi v evangelijih in v pismih. Na primer: Mt 15,19 (7 primerov); Mk 7,21-22 (14 primerov); Rim 1,29-31 (21 primerov); 1 Kor 6,9-10 (10 primerov); Gal 5,19-21 (16 primerov).

KKC navaja sedem grešnih nagnjenj v sledečem vrstnem redu:

napuh, lakomnost, zavist, jeza, počutnost, požrešnost, lenoba ali zanikrnost – akedia;

v gr. kedos: skrb, žalost, tuga, nadloga, stiska, beda; a-kedos: brezskrben, zanikrn.

Vzhodni cerkveni očetje naštevajo osem grešnih nagnjenj: sedmerim, ki so tudi v KKC, dodajajo še "žalost".

Zelo znan pa je tudi seznam devetih grešnih nagnjenj, po razporeditvi značajev v eneagramu, v katerem sta sedmerim dodani še dve: "hinavstvo in boječnost". Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - TRETJA NEDELJA V FEBRUARJU

 

 

DEVETERO GREŠNIH NAGNJENJ NASPROTI DEVETIM BLAGROM

 

Vsa grešna nagnjenja je mogoče razporediti v tri skupine:

grešna nagnjenja, ki se navezujejo na "biti";

grešna nagnjenja, ki se navezujejo na "imeti";

grešna nagnjenja, ki se navezujejo na "uživati".

 

Zanimivo je, da predstavljajo Jezusove tri skušnjave isto trojko:

Skušnjava: "Reci, naj bodo ti kamni kruh …" se nanaša na "biti";

skušnjava: "Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš …" se nanaša na "imeti";

skušnjava: "Vrzi se dol …" se nanaša na "uživati".

 

Zanimivo je tudi, da apostol Janez na kratko navaja isto trojko, ko našteva, "kar je na tem svetu": poželenje mesa (uživati), poželenje oči (imeti), napuh življenja (biti); (1 Jn 2,16).

 

Če vseh devetero grešnih nagnjenj razporedimo pod vidikom "biti, imeti, uživati", dobimo sledeče trojke:

Pod "biti" spadajo: napuh, hinavstvo, boječnost.

Pod "imeti" spadajo: lakomnost, zavist, jeza.

Pod "uživati" spadajo: počutnost, požrešnost, lenoba.

 

Grehi v zvezi z "biti" so predvsem grehi razuma proti resnici in veri.

Grehi v zvezi z "imeti" so predvsem grehi volje proti pravici in upanju.

Grehi v zvezi z "uživati" vključujejo vse in so grehi vesti proti svetosti in ljubezni.

Ni jih mogoče popolnoma ločiti, pa tudi vreči vse v en koš ni mogoče!

Če navedene trojke pretvorimo tako, da iz vsakega predala vzamemo po eno grešno nagnjenje, dobimo sledeče trojke: napuh, lakomnost, počutnost; hinavstvo, zavist, požrešnost; boječnost, jeza, lenoba.

Izredno zanimivo je sedaj postaviti devetero grešnih nagnjenj nasproti deveterim blagrom. Nekatere dvojice kar padejo skupaj in so takoj razvidne, druge pa je treba nekoliko poiskati. Vendar pa je zelo zanimivo, kako se dvojice med seboj tudi osvetljujejo in bogatijo: Napuh – krotkost; lakomnost – uboštvo; počutnost – čistost; hinavstvo – žalovanje; zavist – miroljubnost; požrešnost - lakota in žeja po pravičnosti; boječnost – preganjanost zaradi pravičnosti; jeza – usmiljenje; lenoba – sramota.

 

Sledovi istih grešnih nagnjenj so vidni tudi v mnogih drugih novozaveznih besedilih. Na primer: V Noetovih dneh so ljudje jedli in pili (požrešnost), se ženili in možile (počutnost), v Lotovih dneh pa so jedli in pili (požrešnost), kupovali in prodajali (lakomnost), sadili in zidali (napuh) (Lk 17,26-30).

Apostol Pavel naroča Rimljanom: "Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v počutnosti in pohotnosti, ne v prepiru in zavisti" (Rim 13,13). Predstavnike istih grešnih nagnjenj omenja apostol Pavel o Krečanih: "Krečani so večni lažnivci (napuh, hinavstvo, boječnost), hude zveri (lakomnost, zavist, jeza), leni trebuhi (počutnost, požrešnost, lenoba)" (Tit 1,12). Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA ZA ČETRTO NEDELJO V FEBRUARJU

 

DEVETERO GREŠNIH NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

I. NAPUH - KROTKOST

 

Najvišja gora, s katere se moram spustiti, je vsekakor gora napuha.

In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina krotkih in ponižnih: blagor krotkim.

Iz napuha sta grešila naša prva starša, ki sta hotela biti kakor Bog, in sta bila izgnana.

Iz napuha so grešili potomci našega očaka Noeta, ki so zidali babilonski stolp, to je mesto in stolp z vrhom do neba, in jim je Gospod zmešal jezik in jih razkropil.

Modri Sirah pravi dobesedno: "Začetek napuha je greh" (Sir 10,13).

Čeprav je vrstico mogoče razumeti na dva načina, sem prepričan, da je pravi smisel ujel sveti Hieronim, ki pravi: "Začetek greha je napuh,"

ali pa malo bolj dobesedno: "Greh je spočetje napuha" (Sir 10,13).       

V knjigi pregovorov imamo dva lepa pregovora v zvezi z napuhom in ponižnostjo:

"Pred zlomom hodi napuh, pred padcem ošabnost duha" (Prg 16,18).

"Človekovo srce se povzdiguje pred padcem, ponižnost stopa pred častjo" (Prg 18,12).

Ko sta se Mojzesov brat Aron in njegova sestra Mirjam pritoževala nad Mojzesom,

beremo o njem v 4 Mz besede, ki niso zapisane o nikomer drugem v STARI ZAVEZI:

"Mož Mojzes pa je bil zelo krotak, bolj ko vsi ljudje na zemlji" (4 Mz 12,3).

 

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli:

"Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?

Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel:

Resnično povem vam, če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu" (Mt 18,1-4).

 

Naša nebeška mati Marija je na obisku pri teti Elizabeti slavila Gospoda:

"Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke" (Lk 1,52).

Najbolj zanimivo pri tem spustu z gore napuha v dolino  krotkosti pa je naslednje:

Samo ena vrsta klinov je, po katerih se morem spustiti – ti klini so ponižanja in porazi.

Nobene druge lestve ni in nobene druge vrvi – nobenih drugih stopnic in nobene steze.

 

Zato je zelo pravilno in razumljivo naročilo izkušenega in modrega Siraha:

"Kolikor večji si, toliko bolj se ponižuj in boš našel milost pri Gospodu" (Sir 3,18).

Dokler se namreč ne začnem spuščati, sploh ne vem, kako visoka je ta gora.

Potrebno pa se je spuščati iz stene v steno, potrebno je padati iz prepada v prepad, drseti po ledenikih in meliščih, se zvijati skozi žlebove in toniti v grape.

Kdor se ni odločil za spust, nima niti približne predstave, kako umirajo trudna kolena.

Naš Gospod Jezus Kristus je očital trdovratnim in napuhnjenim mestom:

"Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim," ki jih je hkrati povabil, naj bodo krotki in ponižni:

"Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen in našli boste počiek svojim dušam" (Mt 11,29).

In pesem pri večernicah v četrtek prvega tedna pravi med drugim:

"Obvaruj nas prevzetnosti, saj z njo začno se padci vsi …"

In vsaka vaja v tej kreposti je res spuščanje v dolino, saj ni treba delati nič drugega, kakor samo opustiti vse, kar delam zaradi svojega napuha in prevzetnosti.

 

In še moja prošnja: "O Gospod, razsvetli nam razum, da bomo spoznali lepoto in veličino krotkosti!" Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA OB ZAČETKU POSTNEGA ČASA

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

II. LAKOMNOST - UBOŠTVO

 

Druga gora, s katere se moram spustiti, je gora lakomnosti.

In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina ubogih in prosečih: blagor ubogim.       

Slišali smo, kako modri Sirah obravnava napuh in prevzetnost in pravi, da je izvor slehernega greha napuh (10,13), ki pokončuje posameznike in cele narode.

 

Apostol Pavel pa daje navodila svojemu učencu Timoteju, škofu v Efezu, ga svari pred lakomnostjo in pred dobičkarstvom in pravi takole:

"Zakaj korenina vsega zla je lakomnost; njej so se vdali nekateri, pa so zašli od vere in sami sebe prebodli z mnogimi bolečinami" (1 Tim 6,10). Ko je Jetro, Mojzesov tast, Mojzesu svetoval, naj si postavi pomočnike, mu je rekel:

"Izberi pa iz vsega ljudstva može, ki so zmožni, bogaboječi, zanesljivi in sovražijo dobiček, in jim jih postavi za načelnike čez tisoč, čez sto, čez petdeset in čez deset!" (2 Mz 18,21).

Med svetopisemskimi pregovori sta tudi ta dva o dobičkarstvu (Prg 15,27; 28,16).

 

"Kdor grabi za dobičkom, ogroža svojo hišo, kdor sovraži podkupnino, bo živel."

"Veljak brez razumnosti je velik izsiljevalec, kdor pa sovraži dobiček, bo dolgo živel."

Prav tako je svoje učence svaril Jezus: "Glejte in varujte se vsake lakomnosti, zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja" (Lk 12,15).

"Vse to pa so slišali denarja lakomni farizeji in so ga zasmehovali" (Lk 16,14).

Apostol Pavel svari: "Ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo posedli Božjega kraljestva" (1 Kor 6,10).

 

Marija je pri teti Elizabeti hvalila Gospoda, ki se ozira na uboge in proseče:

"Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne" (Lk 1,53).

Tudi višino gore lakomnosti spoznam šele, ko se odločim za spust in se spustim.

Zanimivo je, kako tudi lakomnost skrivaj v meni spi in se potuhne, da je ne čutim.

Komaj pa naredim sam pri sebi kakšen sklep ali pa kakšno obljubo proti njej, se prebudi kakor velikan iz svojega spanja in skoči pokonci oborožen do zob.

Stokrat in tisočkrat sem že prodal vse, kar želim doseči in ohraniti in imeti, pa je moje skladišče še vedno visoko kakor gora in polno blaga.

 

Vsak dan znova mečem na pult in razglašam razprodajo in razdajam zastonj, a vse se po skrivnih poteh zopet vrača v mojo trgovino in mi jemlje prostor, kopiči se okrog mene in po meni, da nimam kam stopiti in nimam kam odložiti.

O kako visoka je ta gora moje lakomnosti in mojega dobičkarstva!

 

In tudi za spuščanje s te gore so uporabni in učinkoviti samo ene vrste klini – to so klini bolečih izgub in pekočih primanjkljajev, klini skromnosti in prosjačenja.

Kako malo človek potrebuje, da živi in da je srečen, samo če tako hočem in želim.

In ko se spomnim na tisto, kar imam, si vedno znova ponavljam apostolovo naročilo:

"Odslej naj bodo tudi tisti, … ki kupujejo, kakor bi bili brez posesti …" (1 Kor 7,31).

 

In še moja prošnja: "O Gospod, daj mi pogum, da bom začutil prožnost uboštva in gibljivost ramen brez bremen!" Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

III. POČUTNOST – ČISTOST

 

Tretja gora, s katere se moram spustiti, je gora počutnosti ali uživaštva.

In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina čistih in prosojnih duš: blagor čistim.

Počutnost se v širšem pomenu nanaša na grešne razvade vseh petih človekovih čutil, to so: vid, sluh, tip, vonj, okus.

Pismo Hebrejcem, na primer, uporablja isti izraz počutnost za označitev Ezavove poželjivosti po hrani: "Pazite, … da ne bo kdo počuten (pornos!) ali posveten kakor Ezav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva" (Heb 12,16). V ožjem pomenu pa se izraz nanaša predvsem na področje človekove spolnosti.

 

Slišali smo, kako modri Sirah obravnava napuh in prevzetnost in pravi, da je izvor slehernega greha napuh (10,13), ki pokončuje posameznike in cele narode.

Slišali smo tudi, kako apostol Pavel daje nasvete svojemu učencu Timoteju in pravi, da je korenina vsega zla lakomnost (1 Tim 6,10).

 

Modri Salomon pa v Knjigi modrosti obsoja malikovanje in pravi:

"Izumitev malikov je spočetje počutnosti, iznajdba teh je pokvarila življenje" (14,12).

Maliki so torej nekaj, kar je spočeto v počutnosti in ne v resnični ljubezni.

Pred poročilom o vesoljnem potopu poroča Mojzes o stanju med ljudmi na zemlji:

"Ko so se ljudje začeli na zemlji množiti in so se jim rodile hčere, so videli božji sinovi, da so človeške hčere lepe, in so si jih jemali za žene, katerekoli so hoteli" in Gospod je najprej skrajšal njihovo življenje na sto dvajset let, nato pa poslal vesoljni potop, iz katerega se je rešilo samo osem ljudi (1 Mz 6).

Vesoljni potop je prikazan kot posledica človeške počutnosti, razpuščenosti, uživaštva.

Podobni so bili razlogi tudi za naslednjo veliko kazen, ki je opisana v SZ in je postala trajno znamenje Božje pravičnosti, to je pokončanje Sodome in Gomore.

 

O pogubnosti tega nagnjenja govori veliko svetopisemskih besedil. Modri Sirah:

"Vneta poželjivost gori kakor ogenj, ne ugasne, dokler se ne použije" (Sir 23,17).

Apostol Pavel svari Korinčane in Efežane pred takšno razvado: "Pisal sem vam v pismu, da ne občujte s pohotneži" (1 Kor 5,9). "To namreč razumite in vedite, da noben pohotnež ali umazanec, kar pomeni malikovalec, nima deleža v kraljestvu Kristusovem in Božjem" (Ef 5,5).

Kristus sicer pravi, da človeka omadežuje, kar prihaja iz njegovega srca (Mt 15,18).

Po drugi strani pa Kristus enako poudarja, kako strog naj bo človek do vseh svojih čutil, ki mu lahko zbujajo grešne misli in želje in so mu tako vir pohujšanja: "Če to tvoje desno oko pohujšuje, ga izderi in vrzi od sebe … In če te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe …" (Mt 5,29-30). Nobenega dvoma ni, da se njegovih besed ne sme jemati dobesedno, prikazuje pa nazorno, kako je treba izdreti in odsekati vsako slabo željo.

 

Podobno opisuje zvestega človeka, ki sme stati v Božji bližini, prerok Izaija:

"Kdor otresa svojo roko, da ne sprejema podkupnine, kdor si maši uho, da ne sliši o prelivanju krvi, kdor zatiska svoje oči, da ne vidi hudega" (Iz 33,15). Verni Jud si še danes dvakrat na dan zatiska oči in slovesno izjavlja: "Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini!" Njihovo pravilo: "Zatiskaj si oči!

 

Ne oziraj se na to, kar vidiš in kar ti posredujejo vsa tvoja čutila!

Živi samo po resnici, ki jo slišiš o živem Bogu in njegovih zapovedih!"

 

In še prošnja: "O Gospod, kot po mrzli studenčini žejni jelen hrepeni,

tako naj moja žejna duša pije iz čistih virov tvoje milosti!" Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA BIZJAKA

 

NADALJEVANJE TEME "IN JAZ VAM DAM POČITEK" - Mt, 11,28

 

Dragi rojaki !

Zamaknjeni v veliki dogodek Kristusovega Vstajenja izžarevajmo radost in upanje na naši vsakdanji poti, medtem ko izročamo Bogu naše želje po čim večji povezanosti z Božjim kraljestvom. - Pošiljam Vam drugi del premišljevanj o blagrih in grešnih nagnjenjih, vse je še na ravni osnutkov, z dobro voljo pa je vendar mogoče izluščiti kakšno koristno povezavo. - Vsem bralcem želim veselo Alelujo in lepo pozdravljam, škof Jurij.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

IV. HINAVSTVO – ČISTOST

 

Četrta gora, s katere se moram spustiti, je gora hinavstva. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina čistosti – blagor čistim.

Najbolj znan spust z gore hinavstva v dolino žalovanja predstavlja svetopisemski Job.

 

Isto pot je prehodil tudi apostol Peter, ki je Jezusa trikrat zatajil in trikrat priznal.

Zelo podobno progo je prevozil tudi farizej Savel in postal apostol Pavel.

Vsi trije so bili prepričani, da so popolni, in Gospod jim je pokazal, koliko jim manjka.

Vsi trije so krenili na pot kesanja in spreobrnjenja in vsi so tudi veliki spokorniki.

"Povem vam: tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne,

kakor na devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja" (Lk 15,7).

Rabini: "Velika je spokornost! Spokorniki imajo v nebesih posebno mesto!"

 

"Kdor vrže kamen kvišku, ga vrže na svojo glavo, zahrbten udarec rani tistega, ki udari" (Sir 27,25).

"Kdor jamo koplje, sam vanjo pade, kdor nastavlja zanko, se ujame vanjo" (Sir 27,26).

"Gorje ti, Korozain, gorje ti, Betsajda! Zakaj, ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi se bila zdavnaj spokorila v raševini in pepelu" (Mt 11,21).

 

"Hinavci! Prav je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel:

To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene …" (Mt 15,6-8).

 

"In ga bo presekal (malopridnega služabnika) in mu dal delež s hinavci" (Mt 24,51).

"Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci …" (Mt 23; osemkrat!).

"Hinavec! Izderi najprej bruno iz svojega očesa …" (Lk 6,42).

"Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati …" (Lk 12,56).

"Hinavci! Ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla" (Lk 13,15).

 

"Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci: ker čistite čašo in skledo od zunaj, znotraj pa ste polni ropa in razbrzdanosti. Slepi farizej!

Najprej očisti čašo in skledo znotraj, da bo čista tudi zunaj!" (Mt 23,25-26).

"Sedaj vi, farizeji, čistite čašo in skledo od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije. Bedaki! Ali ni tisti, ki je naredil, to kar je zunaj, naredil tudi to, kar je znotraj? Dajte torej raje to, kar je znotraj v miloščino in, glejte, vse vam bo čisto!" (Lk 11,39-41).

 

"Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal …" (Jn 15,1-3).

 

"Bratje, jaz sem živel pred Bogom z dobro vestjo do tega dne -" (Apd 23,1).

"Diakoni … naj hranijo skrivnost vere v čisti vesti" (1 Tim 3,9).

"Ljubosumen sem namreč na vas z Božjo ljubosumnostjo; kajti enemu možu sem vas zaročil, da vas privedem Kristusu kot čisto devico" (2 Kor 11,2).

 

"Vse delajte brez godrnjanja in obotavljanja, da boste brez graje in čisti, Božji otroci, brez madeža sredi pokvarjenega in popačenega rodu, med katerim svetite kakor luči na svetu" (Flp 2,14-15).

 

"Namen te zapovedi pa je ljubezen iz čistega srca in dobre vesti in vere, ki ni hinavska" (1 Tim 1,5).

"Sebe samega ohrani čistega!" (1 Tim 5,22).

 

"Čistim je vse čisto; umazanim pa, ki niso verni, ni nič čisto, temveč sta jim umazana pamet in vest" (Tit 1,15).

 

"Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti, brez hlinjenja" (Jak 3,17).

"Jagnjetova zaročenka … se je oblekla v svetlo čisto tančico" (Raz 19,8).

 

In še prošnja: "O Gospod, kot po mrzli studenčini žejni jelen hrepeni, tako naj moja žejna duša pije iz čistih virov tvoje milosti!" Amen.

 

RESNICA IN LAŽ STA ODVISNI OD NAMENA:

Če nekoga, ki ga ne ljubim, prijazno pozdravljam z namenom, da ga varam, lažem, če pa ga prijazno pozdravljam z namenom, da bi ga vzljubil, govorim resnico!

Človek namreč ni samo tisto, kar je, temveč je tudi tisto, kar bi rad bil!

Če te za mnenje o primernosti svoje obleke vpraša oseba, ki odhaja na srečanje, ji po pravici povej svoje mnenje o primernosti njene obleke – popravek je še možen!

Če te za mnenje o primernosti svoje obleke vpraša nekdo, ki je že na srečanju, mu njegovo obleko pohvali, tudi če ni primerna – ne spravljaj ga v zadrego in sramoto!

Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

V. ZAVIST – MIROLJUBJE

 

Peta gora, s katere se moram spustiti, je gora zavisti. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina miroljubja – blagor miroljubnim.

 

"Njegovi bratje so ga zato zavidali, oče pa si je to zapomnil" (1 Mz 37,11).

"Zdravo srce je telesu življenje, zavist pa je trohnoba v kosteh" (Prg 14,30).

"Kajti bedaka ubija žalost, prostaka mori zavist" (Job 5,2).

 

"Videl sem ves trud in vso spretnost pri delu, kajti to je zavist enega človeka proti drugemu, tudi to je nečimrnost in lovljenje vetra" (Prd 4,4).

 

"Po hudičevi zavisti pa je smrt prišla na svet  in izkusijo jo, kateri so njegovi" (Mdr 2,24).

 

"Seveda se ne bom odpravil na pot z razjedajočo zavistjo, zakaj ta nima nič skupnega z modrostjo" (Mdr 6,23).

 

"Brez pretveze sem se je naučil, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam" (Mdr 7,13).

"Ne posvetuj se z zavidljivim, pred zavistnim skrivaj svoj načrt" (Sir 37,10).

 

"Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?" (Mt 20,15).

 

"Če pa imate zavist in grenko prepirljivost v srcu, se nikar ne hvalite in ne lažite zoper resnico!" (Jak 3,14).

 

"Poželite, pa nimate. Ubijate in zavidate, pa ne morete dobiti. Bojujete se in se vojskujete, pa nimate, ker ne prosite. Prosite in ne prejemate, ker prosite s slabim namenom: da bi svoje poželenje utešili" (Jak 4,2).

 

Če vidiš koga, ki mu vse lepo teče, mu nikar ne zavidaj!

Bog mu daje vse samo zato, da mu uravnoveša skrbi, ki jih ne poznaš!

 

Prerok Elija in dva moža na tržnici, ki sta tolažila in mirila in zaslužila zveličanje!

 

PISMO SVETEGA HIERONIMA JULIJANU, DIAKONU V AKVILEJI (I., 90):

 

"Četudi nisem kriv, bom prosil odpuščanja, ker se mi bolj prav zdi, da se vdam in prosim miru, kakor da se uprem in sprožim spor."

 

Aron je vedno naredil vse, da bi se ljudje spravili med seboj. Ko je zvedel, da se dva prepirata, je šel k prvemu in sedel k njemu ter rekel:

"Sin moj, glej, kaj dela tvoj prijatelj! Bije se po prsih, trga svojo obleko in žaluje:

Gorje meni! Kako naj dvignem oči in pogledam mojemu tovarišu v obraz?

Sram me je pred njim, kajti jaz sem z njim ravnal noro!"

Aron je sedel pri njem, dokler ni odstranil vse jeze (ljubosumnosti) iz njegovega srca.

 

Potem je Aron šel in sedel k drugemu ter govoril podobno:

"Sin moj, glej, kaj dela tvoj prijatelj! Bije se po prsih, trga svojo obleko in žaluje:

Gorje meni! Kako naj dvignem oči in pogledam mojemu tovarišu v obraz?

Sram me je pred njim, kajti jaz sem z njim ravnal noro!"

Aron je sedel pri njem, dokler ni odstranil vse jeze (ljubosumnosti) iz njegovega srca.

Ko sta se pozneje srečala, sta se objela in poljubila drug drugega. Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

VI. POŽREŠNOST - LAKOTA IN ŽEJA PO PRAVIČNOSTI

 

Šesta gora, s katere se moram spustiti, je gora požrešnosti. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina lakote in žeje po pravičnosti.

 

"Kdo ima gorje? Kdo stisko? Kdo prepire? Kdo tarnanje?

Tisti, ki pozno sede pri vinu, ki hodijo pokušat dišavno vino.

Ne glej vina, kako se rdeči, kako se v kozarcu lesketa, gladko teče!

Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad!

Tvoje oči gledajo čudne reči tvoje srce govori bedarije.

Boš kakor človek, ki leži sredi morja, ali kakor tisti, ki sedi na vrhu jadrnika.

Bili so me, pa me ni bolelo, tepli so me, pa nisem čutil,

kadar se streznim, ga zopet poiščem" (Prg 23,29-35).

 

Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo" (Mt 5,20).

 

"Kakor ste bili namreč dali svoje ude, da so služili počutnosti in razbrzdanosti za hudobijo, tako dajte svoje ude, da bodo služili pravičnosti za posvečenje" (Rim 6,19).

 

"In si oblecite novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti" (Ef 4,24).

 

"Pred mladostnim poželenjem beži, prizadevaj pa si za pravičnost, vero, ljubezen in mir s tistimi, ki Gospoda kličejo s čistim srcem" (2 Tim 2,22).

"Varujte se pa, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo" (Lk 21,34).

 

"Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v počutnosti in razuzdanosti, ne v prepiru in zavisti" (Rim 13,13).

 

"Moja jed je, da izpolnim voljo tistega, ki me je poslal …" (Jn 4,34).

 

"Kajti Božje kraljestvo ni jed in pijača, temveč pravičnost in mir in veselje v Svetem Duhu" (Rim 14,17).

 

"Tisti pa, ki daje sejalcu seme in kruha za živež, bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti" (2 Kor 9,10).

 

"Zakaj mnogi, o katerih sem vam večkrat rekel, zdaj pa celo jokaje pravim, žive kot sovražniki Kristusovega križa, njih konec je pogubljenje.

Njih bog je trebuh in slava v osramočenju, oni mislijo posvetno" (Flp 3,18-19).

 

"Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom poslal v deželo lakoto, ne lakote po kruhu in ne žeje po vodi, temveč po poslušanju Božje besede" (Am 8,11).

 

"Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe:

Nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in ponižno hodiš s svojim Bogom" (Mih 6,8).

 

"Kakor jelen hrepeni po potokih voda, tako hrepeni moja duša, po tebi, o Bog" (Ps 42,2).

 

"Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo" (Mt 6,33). Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

VII. BOJEČNOST - SRAMOTA

 

Sedma gora, s katere se moram spustiti, je gora boječnosti. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina sramote – blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali.

 

"Kaj ste boječi, maloverni?" – in nastala je velika tišina (Mt 8,26).

"Kaj ste tako boječi? Kako, da še nimate vere?" (Mk 4,40).

"Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, a ne, kakor ga daje svet, vam ga jaz dam. Vaše srce naj se ne plaši in ne boji!" (Jn 14,27).

"Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti" (2 Tim 1,7).

 

"Bojazljivci pa in brezverci in ognušenci in morilci in pohotneži in čarovniki in malikovalci in vsi lažniki bodo imeli svoj delež v jezeru, kjer gori žveplen ogenj; to je druga smrt" (Raz 21,8).

 

"Odvrni od mene sramoto, ki se je bojim, zakaj tvoji odloki so prijetni" (Ps 119,39).

"Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo" (Ps 69,10; Rim 15,3).

 

 

Naš Rešitelj se sramote ne samo ni bal, temveč jo je kot svojega nasprotnika preziral:

"In glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa, ki je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sedel na desnico Božjega prestola" (Heb 12,2).

 

"Pojdimo torej k njemu ven iz šotorišča in nosimo njegovo sramoto" (Heb 13,13).

"Kdor vrže kamen med ptiče, jih razpodi, kdor zasramuje prijatelja, razdere prijateljstvo" (Sir 22,20).

 

"Če si proti prijatelju odprl usta, se ne boj, zakaj še je možna sprava; razen pri sramotitvi, prevzetnosti, izdaji skrivnosti in lokavosti: pri teh pobegne vsak prijatelj" (Sir 22,22).

"Dobro ime je boljše kakor dragoceno olje, dan smrti je boljši ko dan rojstva" (Prd 7,1)

 

"S sramotenjem in mučenjem ga preizkusimo, da spoznamo njegovo krotkost in preverimo njegovo potrpežljivost; na sramotno smrt ga obsodimo, saj ga bo po njegovih besedah Bog rešil" (Mdr 2,19-20).

 

Vprašali so rabina Zeira, kako je dočakal tako visoko starost, in odgovoril jim je:

"Nikoli se nisem veselil sramote svojega bližnjega!"

 

"K tebi so klicali in so bili rešeni, v tebe so upali in niso bili osramočeni. Jaz pa sem črv in ne človek, sramotenje ljudi in zaničevanje ljudstva" (Ps 22,6-7).

 

"Gospod, moj Bog, v tebe upam, naj ne bom osramočen, naj se moji sovražniki ne radujejo nad mano" (Ps 25,2).

 

"Vsem svojim sovražnikom sem postal sramotitev, svojim sosedom posmeh in groza svojim znancem; kateri me vidijo zunaj, bežijo pred mano" (Ps 31,12).

 

"Dal si nas v sramotenje našim sosedom, v roganje in posmeh našim okoličanom" (Ps 44,14).

 

"V Boga zaupam, ne bojim se, kaj mi more storiti človek?" (Ps 56,5.12).

"Kdor javno spravi v zadrego svojega bližnjega, se mu to šteje, kakor da je prelil kri,

saj sramota povzroči, da človeku izgine kri z obraza" (Talmud).

 

Zalo nazorna in natančna je opredelitev sramote, ki jo prinaša Talmud:

"Če rečeš o rabinu, da nima lepega glasu, ali o pevcu, da ni strokovnjak, si obrekljivec. Če pa rečeš o rabinu, da ni strokovnjak, ali o pevcu, da nima lepega glasu, si morilec." Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

VIII. JEZA - USMILJENJE

 

Osma gora, s katere se moram spustiti, je gora jeze. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina usmiljenja – blagor usmiljenim.

 

"Gospod, v jezi se spominjaj usmiljenja" (Hab 3,2).

"Ne govori: 'Njegovo usmiljenje je veliko, mnoge moje grehe mi bo odpustil.' Pri njem je sicer usmiljenje, a tudi jeza in na grešnikih leži njegov srd" (Sir 5,6).

 

Sedemdesetkrat sedemkrat maščevanje (1 Mz 4,24), sedemdesetkrat sedemkrat odpuščanje (Mt 18,22)!

Vmes je zlato pravilo: zob za zob (2 Mz 21,23-25), ki še danes marsikdaj ni doseženo.

 

"Med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v svojih mesenih strasteh in stregli poželenju mesa in mišljenja ter smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi. Bog pa, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, … oživil s Kristusom" (Ef 2,3-5).

 

"Sonce naj ne zaide v vaši jezi" (Ef 4,24).

"Človekova jeza namreč ne uresničuje Božje pravičnosti" (Jak 1,20).

 

"Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora (Božji) jezi;

zakaj pisano je: 'Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil, govori Gospod' (5 Mz 32,35).

Marveč: 'Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti, če je žejen mu daj piti; kajti če to delaš, mu boš žerjavico zbiral na glavo'" (Rim 12,19-21; Prg 25,21-22).

Ne daj se premagati hudemu, temveč premaguj hudo z dobrim" (Rim 12,19-21)

 

Človek mora biti vedno pohleven kakor Hilel in ne razdražljiv kakor Šamaj.

Dva moža sta stavila: kdor bo uspel razdražiti Hilela, bo dobil štiristo denarjev.

Bil je večer pred soboto in Hilel si je umival glavo, ko pride eden izmed njiju in vpije:

"Ali je Hilel tu? Ali je Hilel tu?" in ga žali, ker ga kliče kar po imenu brez naziva.

Hilel se zavije v brisačo, stopi ven in vpraša: "Kaj hočeš, moj sin?"

"Imam vprašanje zate." "Vprašaj, moj sin." "Zakaj imajo Babilonci okrogle glave?"

"Postavil si mi zelo pomembno vprašanje. Razlog je, da nimajo spretnih babic."

 

Mož odide, malo počaka, se vrne in vpije: "Ali je Hilel tu? Ali je Hilel tu?"

Hilel se zavije v brisačo, stopi ven in vpraša: "Kaj hočeš, moj sin?"

"Imam vprašanje zate." "Vprašaj, moj sin." "Zakaj so Palmirci krmežljavi?"

"Postavil si mi zelo pomembno vprašanje. Razlog je, da živijo v peščenih krajih."

 

Mož odide, malo počaka, se vrne in vpije: "Ali je Hilel tu? Ali je Hilel tu?"

Hilel se zavije v brisačo, stopi ven in vpraša: "Kaj hočeš, moj sin?"

"Imam vprašanje zate." "Vprašaj, moj sin." "Zakaj imajo so Afričani širokih stopal?"

"Postavil si mi zelo pomembno vprašanje. Razlog je, da živijo v močvirnih krajih."

 

Mož nadaljuje: "Imam še veliko vprašanj, a se bojim, da bi povzročil tvojo jezo."

Hilel je ovil haljo okrog sebe, sedel in rekel: "Vprašaj vse, kar želiš!"

"Ali si ti Hilel, ki ga ljudstvo kliče princ v Izraelu?" "Jaz sem."

"Če je tako, naj ne bo veliko takih v Izraelu!" "Zakaj, moj sin?"

"Ker sem zaradi tebe izgubil štiristo denarjev."

Rabi mu je rekel: "Bodi previden. Hilel je vreden, da zaradi njega izgubiš še drugih štiristo denarjev, raje kakor da bi ga razdražil." Amen.

 


DUHOVNA MISEL ŠKOFA DR. JURIJA  BIZJAKA - PETA NEDELJA V FEBRUARJU

 

DEVETERO  GREŠNIH  NAGNJENJ, NASPROTI  DEVETIM  BLAGROM

IX. LENOBA - PREGANJANOST ZARADI PRAVIČNOSTI

 

Deveta gora, s katere se moram spustiti, je gora lenobe. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina preganjanosti zaradi pravičnosti – blagor njim, ki so preganjani zaradi pravičnosti.

 

"Pojdi k mravlji, lenuh, poglej njena pota in postani moder" Prg 6,6).

"Zaradi lenobe se pogreza tramovje, zaradi zanikrnih rok kaplja v hišo" (Prd 10,19).

"Lenuh jeseni noče orati, ob žetvi išče, pa nič ni" (Prg 20,4).

"Lenuha ubija njegovo nagnjenje, ker se njegove roke branijo dela" (Prg 21,25).

"Lenuh pravi: Lev je zunaj, sredi trga me bo ubil" (Prg 22,13).

 

"Lenuh pravi: Lev je na cesti, lev je na trgih.

Vrata se vrtijo na svojem tečaju, lenuh na svoji postelji.

Lenuh spusti svojo roko v skledo, a je preslab, da bi jo ponesel k svojim ustom.

Lenuh se sam sebi zdi modrejši kakor sedem pametnih, ki ugovarjajo" (Prg 26,13-16).

 

"Lenuh je podoben umazanemu kamnu, vsakdo sika zaradi njegove ostudnosti.

Lenuh je podoben kupu gnoja, kdor se ga dotakne, si obriše roko" (Sir 22,1-2).

"Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal …" (Mt 25,26).

 

"Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu" (Jn 16,2).

 

"Zalezujmo pravičnega, ker nam je nadležen in nasprotuje našim delom, ker nam očita prestopke postave in nam oponaša napake naše vzgoje" (Mdr 2,12).

 

"Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje?

Ali lakota ali nagota ali tveganje ali meč? Kakor je pisano:

 

'Zaradi tebe nas vsak dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce'" (Rim 8,35; Ps 44,23).

"Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni, ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti" (2 Kor 4,11).

 

"Zato mi ugajajo slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in stiske za Kristusa;

kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan" (2 Kor 12,10).

 

"Spominjajte pa se besede, ki sem vam jo rekel:

Služabnik ni večji ko njegov gospod.

Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas;

če so spolnjevali mojo besedo, bodo spolnjevali tudi vašo" (Jn 15,20).

"Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne kolnite!" (Rim 12,14). Amen.

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630