SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

Nagovor nadškofa Rodeta ob prvi obletnici smrti župnika Janeza Pogačnika,

ob blagoslovitvi novega mozaika ter ob slovenskem kulturnem prazniku,

Ljubljana-Trnovo 08.02.04.

 

 

Predragi bratje in sestre!

 

Na naš kulturni praznik gre naša misel k velikemu pesniku, ki se ga v Cerkvi spominjamo tudi kot kristjana, kot člana svete katoliške Cerkve, v kateri je bil krščen, v kateri je tudi umrl. Danes pa se tukaj, v Trnovem, spominjamo tudi pred enim letom umrlega gospoda župnika Janeza Pogačnika. Slovenska kultura mu je bila zelo pri srcu. V trnovskem župnišču je zbiral svoje prijatelje književnike, umetnike, filozofe in jim vlival poguma, da bi širili in utrjevali kulturo med našim narodom. To je dan, ko hočemo oživiti zavest o pomembnosti naše kulture in utrditi našo kulturno identiteto.

 

Slovenska kultura, ki so jo naši predniki gojili s toliko ljubeznijo in s tolikimi žrtvami, je tisto najbolj dragoceno, najbolj naše, tisto, kar iz nas dela narod. To kulturo moramo ohranjati, to kulturo moramo ljubiti, to kulturo moramo podajati poznejšim rodovom.

 

Danes se spominjamo človeka, ki je prispeval velikanski delež k slovenski kulturi, Franceta Prešerna. Prešeren je imel dosti realen in trezen pogled na življenje; morda celo nekoliko pesimističen pogled na svet in na življenje. Razočaran ugotavlja, da v svetu "le petica ima ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača". On se zavestno loči od tega sveta, drži razdaljo do tega sveta. Do njega čuti odpor in morda celo prezir in zase izbere notranjo svobodo, svobodo človeka, ki ne stavi svojo srečo v materialne dobrine. "Grabte dnarje vkup gotove, kupovajte si gradove, v njih živite brez trpljenja. Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja. V njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave. S tem posestvom brez težave on živi, umrje brez dnarja." Razpeto nebo torej, čista zarja in rosa trave – to je pesnikovo bogastvo.

 

Njegov trezen pogled na življenje ne dopušča, da bi si prikrival zadnjo resnico o človekovi usodi. "Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozóri."  Slepota sveta, smrtna žetev! Vendar se ta trezen pogled na svet in na življenje odpira v krščansko upanje: "Kak kratko je veselih dni število, da srečen je le ta, kdor z Bogomilo, up sreče onstran groba v prsih hrani." To, dragi bratje in sestre, to lepo sporočilo nam danes pošilja pesnik z onstranstva: "da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani". Bog daj, da bi imeli v svojem srcu to upanje na srečo onkraj groba in da bi bilo to upanje v nas vselej trdno.

 

Pri Prešernu prihaja tudi do izraza čista slovenska zavest, ki daleč presega njegov čas. Verjetno ne najdemo nikogar v njegovem času, ki bi imel tako čisto in jasno narodno zavest. In ta se izraža ob spominu "na očetov naših imenitna dela"; izraža se ob misli, "kak vete bramba je bila dežela, kako pri Sisku Kolpe so pijani omagali pred Kranjci Otomani". Ta zavest je navzoča v njegovi želji, da bi nam "srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenščne cele". Narodna zavest pride do veljave tudi ob bolečem pogledu na tedanje stanje slovenskega naroda: "Zemlja Kranjska, draga mati, kdaj bo utihnil najin jok?" Vendar to ni zlomilo v njem čuta slovenske suverenosti. Prešeren s svojo držo pooseblja narodni ponos 150 let pred našo osamosvojitvijo.

 

Pesnik se je tudi zavedal, da je zanj in za njegov narod pristna beseda, nežna izpoved srca in globoko vdana molitev mogoča edinole v slovenščini. Samo ta ima zanj in za nas prizvok čiste resničnosti in iskrenosti. Zato se je odločno uprl vsem poskusom, da bi žrtvovali svoj jezik na oltarju neke širše ideje. Zavest suverenosti in ljubezen do domače besede – to je Prešernovo sporočilo za nas danes. In to bo njegovo sporočilo za nas jutri, ko bomo v Evropski zvezi.

 

Ob kulturnem prazniku še ta misel: vprašajmo se, kaj je potrebno za zdrav in uspešen narod? To je dober, zanesljiv imunski sistem. Narod je kot živ organizem in ta živi organizem, ki je narod, potrebuje svoje obrambne mehanizme, potrebuje svoj imunski sistem. Brez dobrega imunskega sistema narod ne more živeti, narod razpade in se razkroji. Kaj zagotavlja dober imunski sistem slovenskemu narodu? Kaj je zagotavljalo zdravje slovenskemu narodu v preteklosti? Dve stvari: krščanska vera in slovenska kultura. In to velja danes in to bo veljalo jutri. Amen.

 

(avtorizirano: F.R. 09.02.04)

 

Dragi rojaki !

 

Ob daritvi sv. maše v Trnovem sem Vas imela v mislih in sem si želela, da bi Vam kaj povedala in omenila množice navzočih, pevskega zbora, ki me je spominjal na vse, kar sem kdaj o Mozartu slišala, a si nisem znala predstavljati mogočnosti podobnih inštrumentov in pesmi. Resnično so obnovili naše upanje večne prihodnosti in gotovosti, da: Tja gremo!

 

Kaj bomo šele tam doživeli ve samo Bog! - Ob Mozaiku Marije z Jezusom, ki ga je napravil p. Marko Ivan Rupnik, mi je bilo naravno moliti za vse Vas, dragi bralci; veselimo se skupaj vsega dobrega in lepega, ki se dogaja v naši dragi domovini. Ko se zahvaljujem gospodu nadškofu dr. Francu Rodetu in njegovemu dobremu tajniku gospodu Blažu Jezeršku, ki nam ta govor posreduje, Vas prisrčno pozdravljam!

 

S. Rezka Krajnik HMP

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.    Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630