SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

PASTIRSKO PISMO OB SLOVESU

 

LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA IN METROPOLITA

DR. FRANCA RODETA

 

 

»Moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govori Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moja pota nad vašimi poti in moje misli nad vašimi mislimi« (Iz 55, 8-9).

 

 

Dragi bratje in sestre!

 

S temi besedami iz Knjige preroka Izaija sem 11. februarja, na praznik lurške Matere Božje, svojim duhovnikom in slovenski javnosti naznanil, da me je sveti oče Janez Pavel II. imenoval za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Čeprav me je ob misli, da bom moral zapustiti ljubljansko nadškofijo prevzela žalost, sem brez pomisleka sprejel odločitev svetega očeta, kakor sem obljubil na dan svojega škofovskega posvečenja.

 

Tako vas, po sedmih letih vodenja ljubljanske nadškofije in Slovenske škofovske konference, zapuščam in odhajam v Rim med najožje sodelavce svetega očeta, kjer bom prevzel odgovornost za obširno področje redovništva. Papežu Janezu Pavlu II. se zahvaljujem za zaupanje, ki mi ga je izkazal, pa tudi za priznanje, ki ga je s tem imenovanjem dal Cerkvi na Slovenskem in našemu narodu.

 

Ko se oziram na minulih sedem težkih in viharnih let, se sprašujem, ali so bila moja stališča in besede pravilna, ali so bila v korist Cerkvi in narodu. Iskreno mislim in želim, da je bilo tako. Sicer pa drugače tudi ne bi bil mogel govoriti. Govoril sem to, kar sem kot pastir moral govoriti.

 

Moj namen, edini cilj mojega škofov-skega delovanja je bil utrditev in poglobitev vere v slovenskem narodu. Utrditev vere, ki smo jo prejeli od prednikov in je od 8. stoletja dalje del naše istovetnosti. Vere, ki je luč in radost naših src. Vere, ki daje smisel našemu življenju in smrti. Vere, ki nam z upanjem v novo nebo in novo zemljo, odpira neskončna obzorja večnosti pri Bogu. Brez te vere, ki je tudi najtrdnejša osnova moralne prenove slovenskega naroda, nimamo prihodnosti.

 

Da bi to vero poglobili in jo bolj uspešno oznanjali sodobnemu človeku, predvsem mlademu rodu, smo v teh letih obhajali Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem. To zborovanje, ki je razodelo notranjo moč in mladostni zagon slovenskih kristjanov, je bilo velika milost. Sedaj je čas, da uresničujemo njegove sklepe in tako izpolnimo pričakovanja, ki jih je vzbudil. Zaupajmo v Gospoda! Bog, ki je dobro delo začel, ga bo tudi dopolnil. Toda ne brez našega sodelovanja. Vsi se moramo potruditi, da bodo sklepi Plenarnega zbora prešli v življenje naših občestev, vsak po svojih močeh in na mestu, kamor ga je postavila Božja previdnost, naj si prizadeva, da pastoralni načrt postane duh in življenje.

 

V svojih nastopih in stikih z verniki sem se vselej zavedal, da nagovarjam ljudi, ki jih je zaznamovala tragedija revolucije in so bili pol stoletja deležni ponižanj in krivic totalitarne oblasti. Zato sem vas nenehno pozival k premagovanju te moreče preteklosti. Naj vam danes, dragi verniki, še enkrat zakličem: Ne bojte se! Bodite pogumni, pokončni in samozavestni kristjani! Ne skrivajte svoje vere in se je ne sramujte! Javno izpovedujte svojo vero in svojo pripadnost sveti katoliški Cerkvi. In zahtevajte zase in za svojo Cerkev isto spoštovanje, kot ga drugi od vas terjajo zase. Naj se v tej deželi, kjer se nekritično povzdiguje vsakršno različnost, končno preneha tudi zasramovanje Cerkve in njenih predstavnikov. Naj prenehajo napadi na krščanstvo in na njegova sveta znamenja. Naj se vsaj iz spošto-vanja do narodne kulture neha sramotiti vera prednikov.

 

Ti žalostni simptomi, ki se občasno pojavljajo v našem prostoru, po eni strani dokazujejo, kako trdovratni so sledovi negativ-ne podobe Cerkve in krščanstva, ki jo je podajal prejšnji šolski sistem, po drugi strani pa razodevajo neverjetno nevednost o temeljih slovenske in evropske kulture. Kdo ne vidi, da je tu treba nekaj spremeniti? Da moramo imeti šolo, ki bo vzgajala otroke v skladu z moralnim in verskim prepričanjem staršev, kot to zahteva Deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah in druge mednarodne listine. Zato vas pozivam, dragi starši, da odločno podprete državljansko pobudo za šolo po meri človeka. S šolo kot jo imamo danes, se pač ne bomo mogli sprijazniti.

 

Druga skrb, ki jo od začetka svoje škofovske službe nosim v srcu, so duhovni poklici. Ne glede na to, kako je drugod po Evropi, si moramo priznati, da je v Sloveniji premalo duhovnikov, redovnikov in sester redovnic. Kar zadeva ljubljansko škofijo - če se stvari ne spremenijo v prihodnjih letih – bo položaj čez deset ali petnajst let znatno slabši kot je danes. To se ne sme zgoditi! Tu ni nobene slepe nujnosti. Moliti moramo, vztrajno in goreče, da Gospod pošlje zadosti delavcev v svoj vinograd. Pa tudi delati. Načrtno in zavzeto. Z veliko vero in zaupanjem. In Gospod nas ne bo razočaral.

 

Predragi bratje in sestre! Ko me je pred sedmimi leti sveti oče imenoval za ljubljanskega nadškofa, sem se z vso močjo srca in duše predal zahtevnemu in lepemu poslanstvu, ki mi je bilo zaupano. Po svojih močeh sem se trudil, da bi ga častno opravil. V kolikšni meri mi je uspelo, naj sodi Bog. Vam, dragi verniki, pa se zahvaljujem, da ste me v teh burnih letih spremljali z molitvijo in mi na različne načine izražali svojo podporo. Moja posebna zahvala gre vašim pastirjem, mojim dragim duhovnikom, ki sem jim želel biti vedno blizu, jih sprejemati z ljubeznijo in jim stati ob strani. Ob misli nanje me je vselej prevzelo veselje. Spoštoval sem jih in cenil njihovo delo. Naj bo veselje v Gospodu njihova moč in plačilo.

 

Ko odhajam v Večno mesto, ostajam v duhu z vami. Pred Božje Srce bom vsak dan polagal vaše radosti in stiske, vaše želje in potrebe. Računam pa tudi na vaš spomin v molitvi. Ostanimo povezani v ljubezni Jezusa Kristusa in pod dobrotnim varstvom Marije Pomagaj z Brezij.

 

Prisrčno vas pozdravljam,

vaš nekdanji nadškof

Franc Rode

 

Na veliki torek, 6. aprila 2004.

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630