SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

NEKAJ NOVIC

 

 

VELEPOSLANIK REPUBLIKE SLOVENIJE PRI SV. SEDEŽU, DR. LUDVIK TOPLAK: Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih postane veljavni narodni akt ter sestavni del notranjega prava obeh držav. S tem so vzajemni odnosi med obema državama postavljeni na trdnejše temelje. Utrdi s tem mednarodni položaj Slovenije v odnosu do mednarodne skupnosti, doma pa pomeni nov prispevek k utrjevanju zaupanja.

 

KAKŠNO NOVO KVALITETO DAJE TA SPORAZUM PRAVNI, DRŽAVNI IN DEMOKRATIČNI OPCIJI SLOVENIJI? Pomeni izhodišče za morebitne razgovore med Cerkvijo in državo tudi v Sloveniji glede konkretnih, posameznih vprašanj izvrševanja svobode vere državljanov. Predvsem pa pomeni okvir, izhodišče za morebitne konkretne dogovore … To pa pomeni tudi prispevek k razvoju demokracije po dobrih evropskih izkušnjah…

Po obiskuzunajega ministra dr. Rupla pri tajniku za odnose z državami, to je pri zunanjemu ministru Svetega sedeža, msgr. Lajoli, tik pred ratifikacijo je že napovedal novo dinamiko. To pa pomeni novo dinamiko pri našem delu na Veleposlaništvu pri Svetem sedežu. MEDNARODNI SPORAZUM MED SVETIM SEDEŽEM IN REPUBLIKO SLOVENIJO JE SEDAJ DEJSTVO.

 

 

IZJAVA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA IN METROPOLITA DR. FRANCA RODETA

Ustavno sodišče Republike Slovenije je dne 19. novembra 2003 soglasno sprejelo mnenje, da sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, podpisan 14. decembra 2001, ni v neskladju s slovensko ustavo. S tem pravnim aktom je odprlo pot za ratifikacijo omenjenega sporazuma v državnem zboru. To se je zgodilo 28. januarja 2004, ko je po enourni debati v poznih večernih urah državni zbor s 44 glasovi za in 12 proti ratificiral sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem. Ratifikacija t. i. vatikanskega sporazuma bo nedvomno utrdila mednarodni ugled slovenske države. Hkrati pa bo ta sporazum, ko ga bo potrdil še Sveti sedež, služil kot pravna podlaga za reševanje odprtih vprašanj med Republiko Slovenijo in Katoliško cerkvijo. Sporazum je za slovensko katoliško zavest pomemben poudarek v preambuli o večstoletni zgodovinski povezanosti med slovenskim ljudstvom in katoliško Cerkvijo.

Tu je možnost za popolno normalizacijo stanja katoliške Cerkve v Sloveniji. Slovenski škofje upamo, da se bo po ratifikaciji sporazuma med našo državo in Svetim sedežem spremenilo tudi ozračje v slovenski javnosti. ….Naj bi nastopilo obdobje sproščenega dialoga, zaupanja in medsebojnega spoštovanja.

 

 

PAPEŽ JANEZ PAVEL II. JE DANES V AVDIENCO SPREJEL PRIBLIŽNO 10 TISOČ MLADIH MLADINSKE MISIJONARSKE SLUŽBE SERMIG IZ TORINA, KI SO MU PREDSTAVILI PROGRAM Z NASLOVOM "MIR BO ZMAGAL, ČE BOMO GOJILI DIALOG".

 

Združenje Sermig je leta 1964 ustanovil Ernesto Olivero. Sveti oče se je mladim zahvalil za njihovo mladostno navdušenje v prizadevanju za mir in za upanje, ki ga s tem dajejo Cerkvi in svetu. Izrazil je veselje glede njihovega novega projekta z naslovom Univerza dialoga, katerega namen je mladim iz različnih držav, kultur in ver, omogočiti, da spregovorijo O GRADNJI TAKEGA SVETA, v katerem bi bili vsi polni člani enotne človeške družine.

Tema 'Mir bo zmagal, če bomo gojili dialog,' osvetljuje tesno povezavo med spoštovanjem drugih, dialogom in mirom. V času, ki je zaznamovan z množico stikov med različnimi kulturami in verami, je potrebno spodbujati vzajemno razumevanje med posamezniki in narodi. V luči širjenja nasilja, ter ob povečevanju razlik in naraščanju strahu moramo nenehno poudarjati, da mir je mogoč, torej dolžnost. - Vsak od nas je lahko tvorec miru, je nato dejal Vatikanski tajnik. Za mir je treba storiti nekaj konkretnega v družinah, v šoli, na delu in v civilni družbi:"Mir je odvisen tudi od tebe", (kard. Angelo Sodano)

 

 

POVZETEK PRIDIGE P. FRANČKA KRAMBERGERJA - 4. NAVADNA NEDELJA

 

Nesprejemanje, to je trda stvarnost, ki jo je Jezus doživel v domačem kraju. Jezus je odhajal mirno po robu prepada, v katerega so ga hoteli pahniti. Ostal je na božji ravni dobrote: Šel je sredi med njimi, ki so bili polni jeze in sovraštva in ni dopustil, da bi jeza razjarjenih prodrla v njegovo srce. Tako je onemogočil sovražnikom, da bi plamen njihove jeze prišel do njega in ga uničil v prepadu sovraštva.Jezus je ogledalo ljubezni, ki vse prenese, kar se je pokazalo v njegovem življenju.

Kakšne posledice bi imelo za ljudi, če bi izgnali Boga iz svojih mest, vasi, lastnih življenj? Ne samo da bi izgubili občutek za sveto, ampak tudi spoštovanje svetosti življenja in človeka. S tem bi se izgubila plemenita vez, ki je duša človeške družbe.Bog se pusti pogosto izriniti, vse do skrajnih meja. Naenkrat pa je spet tu: morda v dogodku, v življenjskem vprašanju ali težki usodi. Tedaj človek vzklika, kot oče obsedenega: »Pomagaj mi v moji neveri!«

Zgodovina potrjuje, da ruši svet, kdor se poskuša rešiti Boga. Ne more dati varnosti ne sebi in ne drugim ter izgubi etični smerokaz v življenju. Mesto brez Boga bo kljub vsem užitkom mrtvo mesto in človeštvo bo brez duše.

         

 

O SODOBNI DRUŽBENI IN VERSKI STVARNOSTI V RUSIJI

 

Minulo sredo smo v naši oddaji povzeli prvi del opisa trenutnih verskih razmer v Rusiji Andreja Desnickija. … Val spreobrnjenj na začetku 90. let, ko se je zdelo, da so nenadoma vsi postali verujoči, je dajal vtis, da tradicionalne ruske pravoslavne verske ustanove ne bodo mogle sprejeti vseh spreobrnjencev in zadostiti njihovim duhovnim potrebam.

V Burjatski Republiki, kjer je večina prebivalstva budistov, je nekoč srečal starejšo rusko ženo, ki jo je vprašal zakaj je zapustila pravoslavno vero svojih prednikov. Odgovorila mu je, da je pravzaprav ni nikoli zapustila, pač pa je obiskovala budističnega lamo zato, ker je zelo prijazna oseba, hkrati pa je iz enakega razloga zahajala tudi h krajevnemu pravoslavnemu duhovniku in k šamanu. Taka sinkretistična verska strpnost je značilna za mnoge predele Rusije, kjer ljudje posegajo po verskih vsebinah kot po blagu v veleblagovnicah.

KAKO PA NAVEDENE ODNOSE PRESOJAJO IN OCENJUJEJO RAZLIČNI KROGI RUSKE PRAVOSLAVNE CERKVE?

Desnickij najprej navaja primer skrajnih ruskih pravoslavnih tradicionalistov, ki zagovarjajo, da je za vsako temeljno vprašanje možen samo en pravilen odgovor. Sklicujejo se na pravoslavno »vero očetov«, ki jo imajo za dokončno ustaljeno in opredeljeno. Kljub velikim spremembam v zadnjem desetletju je tradicionalno pravoslavje zadnje upanje za vse tiste, ki iščejo stabilnost.

V določenem pogledu je ta oblika tradicionalizma nekaj novega. Zelo malo družin je ohranilo tradicionalne verske oblike pravoslavja v letih komunističnega preganjanja. Tradicionalna verstva v Rusiji, kot so krščanstvo, islam in budizem, živijo skupaj brez verskih sporov. Obstajajo pa spori med tradicionalnimi in ne-tradicionalnimi verstvi, zlasti na podeželju. Če se med tradicionalnim prebivalstvom nekega kraja pojavi kak zahodni misijonar in ustanovi novo, dotlej neznano versko skupnost, je to že samo po sebi razlog za sumničenje. Misijonska dejavnost nove verske skupnosti je tako pogosto samodejno obtožena napadalnosti in ekspansionizma.

V takih okoliščinah postaja sleherno prizadevanje za versko solidarnost med vzhodom in zahodom zelo problematično, zato je treba nenehno iskati priložnosti za dialog in medsebojno spoznavanje, ki je edina pot za gradnjo medverskih mostov, je še prepričan Andrej Desnickij.

 

OB PAPEŽEVI POSLANICI ZA POSTNI ČAS …

 

Organizacija Zdravniki brez meja so ob papeževi poslanici za postni čas velika farmatcevtska podjetja pozvali, NAJ ZNIŽAJO CENE ZDRAVIL ZA ZAVIRANJE DELOVANJA VIRUSA HIV v revnih državah. Taka bolezen je zaradi učinkovitih zdravil v bogatih deželah postala le neke vrste kronično obolenje.Kampanja želi na pereč problem opozoriti širšo javnost razvitih dežel in vplivati neposredno na ustanove, kot so Svetovna zdravstvena organizacija ter posamezne vlade, da bi sprejeli takšno trgovinsko politiko, kjer bi bila zdravila sprejeta kot proizvodi, ki rešujejo življenje.

 

 

CERKEV, KI DELUJE V SKLOPU ITALIJANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V KABULU, JE ŠE VEDNO EDINI URADNO PRIZNANI KATOLIŠKI VERSKI PROSTOR V VSEM AFGANISTANU.

 

Trenutno si je nemogoče prestavljati verske objekte v drugih. Tudi protestanti imajo prostore, namenjene bogoslužju, vendar v strogo omejenem zasebnem območju. Brez verske svobode v pravem smislu besede bodo kristjani tudi v prihodnosti le tujci. To sicer ne pomeni, da nekatere Afganistance ne zanima krščanstvo, vendar je spreobrnjenje praktično nemogoča zadeva, ker vmes posegajo določila islamskega šeriatskega prava, ki ima za tako dejanje predvideno celo smrtno kazen.

 

Prisrčna zahvala in lep pozdrav !

                             s. Rezka Krajnik

                                         

Radio Vatikan, četrtkova in sobotna oddaja, 25.01.2004 in 31. januarja 2004, z dovoljenjem

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630