SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

Teden molitve za edinost kristjanov

18. – 25. januarja 2004

Jezusove besede »Svoj mir vam dajem« so glavna misel letošnje molitvene osmine ob Tednu za edinost kristjanov, ko kristjani iz različnih Cerkva po celem svetu molijo: »Da bi bili vsi eno!«

Iz oddaj radia Vatikan, z dovoljenjem odgovornega p. Janeza Sraka DJ, pripravila: s. Rezka Krajnik HMP – rezkahmp@volja.net

Vsem rojakom, lep pozdrav!                       

S. Rezka Krajnik, HMP

 

 

Razmišljanje ob začetku molitvene osmine za edinost kristjanov

 

Edinost kristjanov bi lahko bistveno pripomogla k miru v svetu, je prepričan atenski katoliški nadškof Nikolaos Foskolos.

Laicizem postaja vedno bolj to, kar je vedno bil, in sicer ideologija, brez resničnega spoštovanja do verstev in verske svobode, meni nekdanji organizator papeževih apostolskih potovanj, italijanski kard. Roberto Tucci.

Arhivsko gradivo kaže, da je Vatikan kritiziral Hitlerjeve protijudovske zakone, piše znana italijanska jezuitska revija Civilta Cattolica.

 

Papež Janez Pavel II. je letos izbral za geslo molitvene osmine za edinost kristjanov Jezusovo obljubo: »Svoj mir vam dajem.« Te besede navaja evangelist Janez v 14. poglavju svojega evangelija, ko poroča o Jezusovi obljubi, da bo poslal Svetega Duha. Cel stavek se glasi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem.«

Jezusova obljuba ima dva dela, da nam namreč zapušča mir in nam daje svoj mir. Kaj pomeni, da nam Jezus zapušča mir? In kaj, da nam daje svoj mir?

Kakšen mir nam je zapustil Jezus? Mir tistega, v katerem ima vse svoj obstoj! To je mir, ki daje človeku novo notranjo trdnost, kljub človekovi naravni krhkosti. Po vstajenju bodo apostoli v svojih spisih ponavljali kristjanom spodbudo, da naj Kristusov mir v obilju prebiva med njimi. Zavest o novem miru je bila prisotna v apostolih že v času Jezusovega javnega delovanja. Ko jih je Jezus nekoč vprašal, ali jim je kaj manjkalo, odkar so njegovi učenci, so ti odgovorili, da nič. Iz evangelijev pa je tudi moč razbrati, da je v apostolih dan za dnem rasla neka nova trdnost, da so se prav odločili, ko so postali Jezusovi učenci. Jezus je v njih prebujal novo gotovost s svojimi govori, ki jih je potrjeval s čudeži. Vsebina njegovega nauka je sproščala nove miselne sposobnosti, da so na nov način razumeli kar je govoril. Posebno notranjo samozavest so dobili, ko jim je dal oblast nad hudimi duhovi in so jim ti bili pokorni. Velik vir notranjega miru v apostolih je bilo tudi prepričanje množic, ki so sprejemale nauk in govorile: »Vse je prav storil; in od kod njemu ta moč?!« Največji vir miru za apostole pa je bil Kristus sam, njegova osebnost, njegova prisotnost in mogočno poseganje v dogodke svojega časa. Zato je v apostolih Jezusova trditev mir vam zapuščam, zvenela zelo stvarno, dostojanstveno, skorajda samoumevno.

Bolj zahtevna je trditev: »Svoj mir vam dajem!« Glagol 'dati' ni slučajno v sedanjem času. Za Kristusa to ni običajen sedanjik, ki bi opredelil trenutno dejanje. Za Jezusa je to trajen sedanjik, ki traja do sodnega dne. Kristus kot Božji Sin trajno daje svoj mir, ker je Knez miru, ker je človeka, človeštvo in vse stvarstvo spravil z Bogom Očetom. On je za nas Božji mir, je naš mir in naša sprava. V Kristusu je mir Božja stvarnost, kot tudi v vsakem resnem kristjanu mir postane božja razsežnost. Kadar kristjan živi po evangeliju, dela za mir, ustvarja mir v svojem srcu in v svoji sredini. Kadar zavestno delamo za mir, se v nas uresničuje eden od blagrov: »Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci.« To pomeni, da nam Kristus trajno daje božje posinovljenje, ker je On naš mir. In še v nečem nam Kristus trajno daje svoj mir. Namreč v tem, da nam razodeva Očeta, od katerega je prišel in h kateremu je šel, da nam mesto pripravi. Zato naj v dneh in tudi sicer v življenju Kristusova trditev: »Svoj mir vam dajem!«, postane naša goreča molitev: »Daj nam svoj mir, Gospod, v tem našem nemirnem in razdeljenem času!«

 

(Glasbeni premor…)

 

Dialog med krščanskimi Cerkvami ne temelji na zamolčevanju težav je sporočilo, ki ga je v intervjuju o temi letošnje molitvene osmine za edinost kristjanov, ki se glasi "Svoj mir vam dajem", izrazil atenski katoliški nadškof Nikolaos Foskolos. "Cerkve hočejo delati za mir, utemeljen na pravičnosti in spravi. Da pa bo njihovo pričevanje verodostojno in bodo mogle dejansko podpreti uveljavljanje miru, so dolžne najprej poskrbeti za to, da bo mir vladal v njihovih vzajemnih odnosih in v samih njihovih cerkvenih skupnostih˝, poudarja nadškof Nikolaos Foskolos. Mir in edinost med raznimi krščanskimi Cerkvami ima brez dvoma samo blagodejen vpliv na mir v svetu, nadaljuje nadškof. Evangeljsko sporočilo je jasno: svet bo veroval v Kristusa, kadar bo med vsemi krščanskimi Cerkvami vladala ljubezen in sloga. Verske vojne so v preteklosti povzročile ogromno škodo in so imele usodne posledice za mir. Zato iz edinosti kristjanov lahko nastane daljše obdobje sloge in miru.

Mnogi ločujejo ekumemizem vernikov od ekumenizma institucij, ki določata dve hitrosti pri uveljavljanju ekumenskega zbliževanja med krščanskimi Cerkvami. Atenski katoliški nadškof Foskolos meni, da si institucije v Grčiji veliko prizadevajo za vnovično medsebojno zbližanje. Verniki imajo pri tem manj težav in so bolj ekumensko razpoloženi. Odgovorni voditelji krščanskih skupnosti bi se morali zavzemati za zmanjšanje teh razlik pri postopkih zbliževanja. To pa po mnenju nadškofa Foskolosa lahko izvedejo najprej z obsežnejšim obveščanjem o dialogu. Pri sporočanju o stanju dialoga bi se bilo treba držati objektivne resnice o tem, kaj se dejansko govori in dela. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti konkretnim pobudam zbliževanja, ne da bi pri tem molčali o težavah, ki jih ni malo. Atenski katoliški nadškof sam ni bil nikoli naklonjen nekemu ekumenizmu, ki se omejuje le na vzajemno objemanje in poljubljanje. Prepričan je, da se včasih govori o teh zadevah preveč optimistično, na osnovi le navidezno ekumenskih drž. V ekumenskem dialogu se je treba pogovarjati odkrito, ne da bi iz obzira do sogovornikov molčali o določenih resnicah. Vsak sogovornik se mora predstaviti tak, kot dejansko je. Tako bo mogoče večje spoštovanje, brez nepotrebnih utvar. Pogovor mora temeljiti na resnici in na spoštovanju krščanske ljubezni, saj se z zamolčevanjem težav ne pride nikamor.

Ekumenski dialog ne sme prezreti niti medverskega dialoga. Za slednjega je razdvojenost med kristjani dodatna in še večja težava. Težko je zastaviti dialog z drugimi verstvi, če imajo katoličani, protestanti in pravoslavni drugačne poglede na svojo vero. Zedinjeno krščanstvo bi dialog z drugimi verstvi lahko nedvomno vzpostavilo veliko lažje, poudarja atenski nadškof in opozarja nadalje na dejstvo razširitve Evropske unije, ki v večini pravoslavnih Cerkva povzroča bojazen, da bo to zanje lahko pomenilo izgubo njihove družbene in verske identitete. Kako torej premagati ta strah? Leto 2004 ne bo samo leto razširitve Evropske unije, ampak tudi 800.letnica 4. križarske vojne, med katero so križarji zavzeli in oplenili Carigrad in cerkev Svete Modrosti ter namesto vzhodne vzpostavili latinsko hierarhijo. Ta dogodek je še vedno prisoten v spominu pravoslavnih, zato je nadškof izrazil upanje, da bi končno prišlo do premostitve tega spomina s pobudami, ki jih je nakazal 2. vatikanski cerkveni zbor. To bi bila ena možnost do vnovičnega odkritja tistih skupnih evropskih korenin, ki jih papež nenehno poudarja, da bi naša celina zopet zadihala "z obema pljučnima kriloma", je še povedal atenski katoliški nadškof Nikolaos Foskolos.

 

(Glasbeni premor…)

 

RIM - Kard. Roberto Tucci, nekdanji organizator papeževih apostolskih obiskov in častni predsednik Radia Vatikan, je v četrtkovem pogovoru za italijanski program za tisti islam, ki stoji zadaj za pojavi, kot je bil zadnji palestinski atentat terorističnega gibanja Hamas, ki je v smrt poslal 22.letno mater dveh otrok, označil za "nečloveško ideologijo". Reem Al-Rayashi se je namreč razstrelila v sredo na glavnem prehodu med Gazo in Izraelom v Erezu, pri čemer je povzročila smrt štirih izraelskih vojakov. "Ideologija, ki je uspela prodreti v dušo mlade matere z dvema majhnima otrokoma, zaradi česar je postala orodje smrti, namesto da bi bila orodje življenja, je zares nečloveško", je prepričan kard. Tucci in pojasnil, da s tem ne misli, da islam kot tak nujno vodi k temu, pač pa, da je določena oblika islama, ki človeka pripelje do takih odločitev, skrajno nečloveška.

Glede izseljevanja oz. bega kristjanov iz bližnjevzhodnih muslimanskih držav, zlasti iz Svete dežele, je italijanski kardinal dejal, da to sicer ni nov pojav, vendar pa se je zaradi danih okoliščin izredno povečal in pospešil. To je deloma posledica nemogočih gospodarskih razmer, deloma pa tudi izredno občutljivega družbenega stanja, saj islam nemuslimanske državljane ne jemlje kot polnopravne državljane, zato tudi ustanove v islamskih državah gledajo nanje nekako "postrani", glede česar pa Cerkev ne more storiti veliko. Glede Evrope pa kard. Tucci meni, da je odkrila laicistično religijo. "Biti na vsak način zunaj religije je pravzaprav postal neke vrste religiozna dogma, ki je pravzaprav uperjena proti religiji kot družbenemu dejstvu", je pojasnil kardinal in dodal, da "laicizem postaja vedno bolj to, kar je vedno bil, in sicer ideologija, brez resničnega spoštovanja do verstev in verske svobode. Današnji laicizem teži za tem, da bi postal proti-vera in se zato vsiljuje kot nova vera vseh državljanov."

 

RIM - Dokumenti iz vatikanskega tajnega arhiva, ki so bili lani dani na razpolago znanstveni javnosti, kažejo, da se je Adolf Hitler dobro zavedal vatikanske kritike njegovih protijudovskih zakonov, čeprav je bila mogoče ta kritika prešibka po današnjih standardih, piše italijanska jezuitska revija Civilta Cattolica, katero vsebino pred objavo potrjuje vatikansko državno tajništvo. Ni torej res, kar so zapisali nekateri zgodovinarji, ki so trdili, da Sveti sedež ni naredil ničesar za Jude. Vatikan je v resnici uradno in neuradno uporabil svoje diplomatske kanale za obrambo preganjanih Judov, zlasti tistih, ki so se spreobrnili v katoliško vero in so tako ostali brez solidarnostne zaščite judovske skupnosti. Cerkveno nasprotovanje rasističnim zakonom je zato moralo biti znano nemškim oblastim, saj drugače nemški veleposlanik pri Svetem sedežu Državnemu tajništvu ne bi izročil obsežnega memoranduma v obrambo protisemitske zakonodaje, ki jo je sprejela nemška vlada. Skoraj takoj ko je Hitler prišel na oblast, je papež Pij XI. naročil državnemu tajniku, naj prek apostolskega nuncija v Nemčiji opozori nemške škofe na problem protisemitskega preganjanja. Leta 1933 je bil Vatikan prepričan, da se Hitlerjeva politična ideologija še vedno razvija, zato prvih rasističnih zakonov niso razlagali kot del natančno določene in že razvite politične teorije. V Vatikanu so mislili, da bi obsodba teh zakonov pripeljala do tega, da bi se ta usmerila v odkrito protikrščansko in protikatoliško držo, kar se je nato tudi dejansko zgodilo. Omenjena revija še piše, da je plaho in preveč splošno reakcijo nemških škofov mogoče razlagati z njihovim prevladujočim prizadevanjem za zaščito Cerkve, ki je že bila pod pritiskom, ter prepričanjem, da bo mednarodna judovska skupnost dovolj močna, da bo branila nemške Jude. Pri tem pa seveda ni mogoče zanikati, da so nekateri nemški škofje gojili protijudovskega duha, ki ni temeljil na verski osnovi, ampak na družbenem predsodku, ki se je rodil iz prepričanja, da so Judje prevzeli preveč pomembnih sektorjev nemške družbe in so podpirali komunizem.

 

(Glasbeni premor…)

 

VATIKAN - Posvečene osebe so izziv in hkrati dejavnik gotovosti za Cerkev, je jedro sporočila škofovske komisije za duhovnike in posvečeno življenje ob 8. svetovnem dnevu posvečenega življenja, ki ga bomo obhajali 2. februarja, na praznik Gospodovega darovanja v templju. Po podatkih cerkvenega letopisa za leto 2003, je na svetu nekaj več kot 139.100 redovnikov in duhovnikov, skoraj 55.000 redovnih bratov, 792.300 aktivnih redovnic in skoraj 52.000 kontemplativnih. Ob intenzivno živeti sedanjosti, predstavljajo  posvečene osebe gotovost Cerkvi in ljudem ter ob pričakovanju Gospoda, ki prihaja  izkazujejo nasprotje strahovom tega minljivega sveta. Po besedah škofov predstavljajo Evangelij kot resnični življenjski kompas, ki kaže na pravi pot, zato so posvečene osebe luč ki gori svetu.

 

RIO DE JANEIRO - Samostan sester frančiškank v Braziliji se je uprl izgranji tovarniških obratov za predelovanje aluminija v Amazoniji. Nepopravljiva škoda, ki bi ob tem nastala, poudarjajo sestre v pismu, naslovljenem na ministra za okolje in prostor, ne dopušča optimističnega pogleda v prihodnost. Multinacionalna družbo 'Alcoa' načrtuje izsek 30.000 hektarjev gozdnih površin za izgradnjo novega tovarniškega obrata. Ta načrt bo po njihovem povzročil nepredstavljive družbene posledice, osiromašenje culture, spremembo delovnega in življenjskega okolja prvotnih prebivalcev in veliko brezposelnost v prihodnosti. Sestre samostana Naše gospe iz Sauda zahtevajo, naj država spoštuje 30 tisoč staroselcev, ki živijo še v enem redkih neokrnjenih naravnih okolij v Amazoniji. Sestre v pismu ministru izražajo tudi bojazen, da se bo ta predel pragozda po načrtovanem izsekavanju izsušil in spremenil v puščavo, kot se to dogaja z drugimi izsekanimi predeli amazonskega pragozda. Sestre frančiškanke so prek svojih predstojnic v Nemčiji kopijo pisma posredovale tudi organizaciji 'Franciscans International' s sedežem v Ženevi, ki usklajuje pobude na temo pravičnosti, miru in spoštovanja stvarstva.

 

RIM - Teolog Massimo Petrini meni, da bi morali tematiko smrti pogosteje in bolj celostno obravnavati v katehezah, in sicer ne zgolj v pomoč umirajočim, ampak tudi ostalim. Kot smo že poročali, je Petrini v sredo predstavil knjigo z naslovom 'Skrb ob koncu življenja', v intervju za italijanski katoliški dnevnik Avvenire pa je spregovoril o smrti kot načinu razglašanju upanja. Po njegovih besedah v pastoralni dejavnosti manjka program, ki ne bi bil omejen samo na predmet smrti, ampak bi se dotikal tudi trpljenja in sprejemanja omejitev. Ostareli, torej danes ljudje, ki imajo več kot 75 let, spoznavajo, da se je njihovo obzorje zožilo in da se približuje smrt. K temu je treba pristopiti z verskega vidika.

Kot je dejal Petrini, so bili pastoralni programi v minulih stoletjih omejeni na sodni dan in temne vidike smrti. Namesto tega bi jih morali preoblikovati v smislu usmiljenja in krščanskega upanja. Umirajoča oseba bi morala sprejeti svoje življenje in ga ovrednotiti v tej smeri. Za uspešnost takega realističnega pastoralnega programa je treba te teme obravnavati v različnih katekezah, v skladu s starostjo in kategorijo. Smrt in bolečina zagotovo nista edini stvari, ki obstajata, vsekakor pa bi jim bilo treba nameniti večjo pozornost, zato bi se morali duhovniki in redovniki na to pripravljati že v semenišču, na primer, da bi določen čas delali tudi v bolnišnicah in domovih za ostarele. Sicer pa Petrini meni, da ne bi smeli delati razlik v starosti, ampak na smrt neke osebe gledati kot na konec njenega odgovora na poslanstvo. Tako tudi otrok v nekaj mesecih življenja odgovori na poslanstvo, ki mu ga je Bog zaupal. Poleg tega je treba posebno pozornost žalujoči osebi nameniti vsaj pol leta po smrti bližnjega. Med pogrebom se ljudje namreč izgube še ne zavedajo popolnoma, saj so z vseh strani obkroženi z ljudmi. Problem nastane, ko se vrnejo domov, kjer se zaprejo v žalovanje. Zato je posebno pastoralno skrb treba nameniti tudi tem ljudem.

 

DUNAJ - Že nekaj časa je jasno, da mora Cerkev, če hoče pritegniti mlade, stopiti iz svojih meja in ograd. Eno izmed pobud v tej smeri je lani na nekem simpoziju predlagal dunajski nadškof, kard. Christoph Schoenborn, ki je dejal, naj bo vsaj nekaj cerkva v mestnih središčih odprtih 24 ur na dan, na voljo vsem, ki so se znašli v obupu in nesmislu. Konec koncev je Bog na voljo 24 ur na dan, je pobudo pojasnil kardinal. Pobudo je sprejelo približno 100 evropskih župnij. Tako je v Italiji poleg nočnih molitvenih bdenj tudi vedno več cerkva, ki so odprte tudi ponoči. V središču Milana je npr. cerkev sv. Vida ob sobotah odprta od desetih zvečer do enih ponoči, ob četrtkih in petkih pa od pol osme do enajste ure zvečer. V Rimu se je na Schoenbornovo pobudo odzvala bazilika sv. Anastazije, kjer je omogočena nočna molitev. Podobno tudi v turističnem kraju Riccione v neposredni bližini Riminija, kjer tamkajšnji župnik poleti obiskuje mlade po barih, diskotekah, restavracijah in na plaži ter jih vabi v cerkev k molitvi.

Mladi vero in bogoslužje pogosto razumejo kot nekaj institucionaliziranega, do česar pa imajo pogosto razvit predsodek, ki jim onemogoča, da bi globlje zajeti versko razsežnost. Dejanja, kot je odpiranje cerkve ponoči, po možnosti z duhovnikom, ki je pripravljen na poslušanje in razumevanje, prodre do srca. Zastonjsko darovanje, občutek požrtvovalnosti in odpoved samemu sebi pomenijo več kot tisoč besed in lahko resnično približajo oddaljene in jih spodbudijo, da se kdaj pa kdaj ustavijo v cerkvi tudi čez dan. Predlog dunajskega kardinala je zagotovo nakazal eno izmed poti, ki jo bo potrebno prehoditi do konca.

 

(KONEC ODDAJE)

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

Ponedeljek, 19. januarja 2004

 

Drugi dan molitvene osmine za edinost kristjanov

 

Notranji mir, spokojnost in vedrina

 

- »GOSPOD, KAKO TO, DA SE HOČEŠ RAZODETI NAM, NE PA SVETU?«

 

-»ČE ME KDO LJUBI, SE BO DRŽAL MOJE BESEDE IN MOJ OČE GA BO LJUBIL. PRIŠLA BOVA K NJEMU IN PREBIVALA PRI NJEM.« (Jn 14,23)

 

To vprašanje Jude Tadeja je sad njegovega bistrega opazovanja in sklepanja o Jezusovem delovanju. Iz njega pa tudi izžareva neki apostolski nemir, skrb, da apostoli ne bi ostali zaprti v svoj krog in ne bi imeli vpliva na širše okolje. Zato se je Jezusovo razodevanje učencem, torej ožjemu krogu ljudi, apostolu Judu Tadeju zdelo vprašljivo in ni vedel, kako naj v sebi poveže svojo vlogo biti Jezusov učenec in svoje apostolsko delovanje v družbi v kateri bo deloval.

 

JEZUSOV ODGOVOR UČENCU IMA TRI VELIKE VSEBINSKE SKLOPE

Prvi je: Če me kdo ljubi. Ta pogojni stavek, ki je tudi neke vrste vprašanje, nakaže Jezusovo temeljno držo do sveta. On je prišel na svet, da bi razodel Očetovo ljubezen do vsega stvarstva in vso svojo ljubezen do vsega človeštva.

V tem smislu je svetu že razodel svojo ljubezen in njegov prihod na svet je dokaz te Božje, Očetove in Kristusove ljubezni do stvarstva. Pogojni stavek, če me kdo ljubi, nakazuje Jezusov pričakovan odgovor vsakega človeka osebno na njegovo ljubezen. Odrešenikovo ljubezen do ljudi je mogoče razumeti, sprejeti, se vanjo poglabljati, le pod pogojem, da je to oseben odgovor na Očetovo in Kristusovo osebno ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva. (…)

 

Drugi sklop nadaljuje prvi pogoj, da je vsak človek poklican, da Božjo ljubezen sprejme z dejavno ljubeznijo. To pomeni, da se bo držal Kristusove besede, kot jo je On oznanil. Božja ljubezen do človeka (…) je način, kako Bog Oče in z njim njegov večni Sin, trajno ustvarjata vse, kar je ustvarjeno in ohranjata v bivanju, kar z ljubeznijo ustvarjata. (…)

Kakor je v Bogu Beseda isto kot vse kar obstaja, ker je vse ustvarjeno v moči Besede, podobno naj bi človeškemu spoznanju ob Božji ljubezni sledilo krepko uresničevanje, izvrševanje vsega, kar človek spozna ob poslušanju in sprejemanju razodete besede.

 

Tretji vsebinski sklop je Kristusovo zagotovilo, da bo Oče ljubil vsakega človeka, ki tako dela.

Očetova prvotna ljubezen, do vsega, kar je z ljubeznijo ustvaril, v človekovem zavestnem, dejavnem in ljubečem odgovoru postane dialoška, pogovorna, osebna, živa in razodevajoča se ljubezen tudi na človeški ravni. Taka ljubezen je isto kot notranji mir, neka spokojnost, ki je polna Božje prisotnosti in neomajne gotovosti, in je hkrati vedra, prešerna, kot modrost, ki se igra v Očetovi bližini.

 

 

 

Novice, razmišljanja:

 

VATIKAN - Sveti oče je danes sprejel v avdienco ekumensko delegacijo iz Finske, ki je Rim obiskala ob prazniku sv. Henrika, zavetnika Finske. Obetajoče znamenje napredka na poti k vidni edinosti je bila tudi ustanovitev nove dialoške skupine med luterani in katoličani na Finskem in Švedskem - je dejal Janez Pavel II. - in je izrazil upanje, da bodo oboji vedno bolj tudi v praksi uresničevali duhovnost občestvenosti, ki sloni na tistih elementih cerkvenega življenja, ki je že tako ali tako prisotno med njimi in bo okrepilo njihovo partnerstvo v molitvi in pričevanju za evangelij Jezusa Kristusa. Zahvalil se jim je za ekumenski napredek med katoličani in luterani v zadnjih petih letih, odkar je bila podpisana skupna izjava o nauku o opravičenju.

 

VSEM, KI SO PAPEŽU OB PRILOŽNOSTI 25. OBLETNICE NJEGOVEGA  PAPEŽEVANJA  POSLALI  VOŠČILA, se papež Janez Pavel II. na vatikanski spletni strani zahvaljuje za vsa elektronska voščila, ki jih je prejel – kar 55.000!

V sporočilu je zapisal, da ceni te izraze naklonjenosti in spoštovanja ter molitev zanj. Zato s hvaležnostjo prosi Gospoda za darove miru in blaginje za vse, ki so mu izrazili voščila ter jim podeljuje svoj apostolski blagoslov.

 

- Na sedežu Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti se je začelo zasedanje ustanove Pomoč vzhodnim Cerkvam. Prvo letošnje srečanje bodo namenili Iraku in Indiji. Razmere v prvi državi bodo predstavili predstavniki organizacij Misijon in Mednarodne Karitas.

Razmere v Indiji pa škofa sirsko-malabarskega in sirsko-malankarskega obreda ter apostolski nuncij v New Delhiju, nadškof  Pedro Lopez Quintana.

 

- V Rimu se je danes začelo 4-dnevno srečanje stalnega sveta italijanske škofovske konference. razpravljali bodo o vsebini 53. splošnega zasedanja, ki bo potekalo od 17. do 21. maja. Na njem a bodo udeleženci razpravljali o dokumentu z naslovom Komunikacija in poslanstvo Cerkve v Italiji, o razmerah ustanove Pravičnost in solidarnost in o pouku verskega nauka ter o stanju regionalnih cerkvenih sodišč.

 

- Nadškof Raymond Burke je potem, ko je katoliškim zakonodajalcem, ki podpirajo splav, prepovedal prejemanje obhajila, prejel več kot 500 elektronskih sporočil iz vsega sveta v podporo svoji odločitvi.

Direktorica urada za komunikacije v škofiji La Crosse v ameriški zvezni državi Wisconsin, Rose Hammes, je za tamkajšnji časopis La Crosse Tribune povedala, da na 10 sporočil prispe le eno, ki tej odločitvi nasprotuje. (…)

 

- Pariški nadškof, kardinal Jean-Marie Lustiger, je državo pozval, naj se ne vmešava v verske zadeve in ne zamenjuje verskih predpisov z vprašanji javnega reda in miru.

V četrtkovi izjavi na radijski postaji France Inter je kardinal komentiral trenutno razpravo, ki v državi poteka glede prepovedi nošenja verskih simbolov v javnih prostorih. Po njegovih besedah je svoboda islama enako dragocena kot svoboda katoliške, protestantske ali judovske vere.

Če je naglavno pokrivalo politično znamenje Muslimanske organizacije, ki je po mnenju vlade ogrozila varnost države, potem naj odgovornost za ogrožanje varnosti prevzame ta organizacija, ne pa, da se država vmešava v verska vprašanja. Kardinal Lustiger je opozoril, da je razprava o zakonodaji sprožila protiversko napadalnost, ki je povsem presenetila katoliške kroge. Predlagani zakon bi nestrpneži lahko izrabili za netenje verske vojne. Kot je še povedal, v zadnjem času beležijo vse več besednih napadov na katoličane, ki okoli vratu nosijo verižico s križem.

 

DUBLIN - Na Irskem bodo 8. februarja prvič obeležili nedeljo kateheze, ki bo letos potekala na temo 'Živa vera'. Škofovska komisija za katehezo želi s to pobudo poglobiti vero ljudi vseh starosti. Irska škofovska konferenca je v ta namen odprla spletno stran, na kateri lahko župnijske skupnosti najdejo ideje, informacije in predloge za izvedbo dneva. Nedelja kateheze,  nam bo dala možnost za praznovanje naše vere, ki je živa po domovih, šolah in župnijah. Prav to je tudi geslo letošnjega dogodka.

Škofje nadalje pišejo, da je prišel čas, ko je treba jasno priznati in podpreti delo staršev, učiteljev, duhovnikov in vseh članov cerkvene skupnosti. Poučevanje o veri pomeni, da drugim omogočamo spoznavanje Kristusa.

NAŠA VERA SE NANAŠA NA OSEBO, NE NA KODEKS VEDENJA.

 

MARSEILLE - V francoskem Marseju so odkrili ostanke paleokrščanske nekropole in mrliške bazilike. Zgrajen pa je bil v petem stoletju po Kristusu. Izreden značaj tega odkritja je še poudarila izredno dobro stanje, v katerem so ostanki poslopja ohranjeni, zlasti kar zadeva liturgične strukture za pokope vidnejših osebnosti ter kakovost notranjega okrasja. Nekropola obsega približno 50 sarkofagov, kakor tudi grobove iz opečnega materiala ali amfore za posmrtne ostanke otrok.

Pred nekaj meseci so paleokrščansko katedralo, ki datira celo iz sredine četrtega stoletja po Kristusu, odkrili tudi v Arlesu na jugu Francije. To je doslej najstarejša znana cerkev v Franciji, ki je danes prepričana, da krščanstvo ni pripomoglo kaj omembe vrednega k francoski kulturi in evropski civilizaciji.

 

VARŠAVA - Skoraj 97 odstotkov Poljakov se ocenjuje za verne, kaže raziskava poljskega inštituta za raziskavo javnega mnenja CBOS. Kar 96,4 odstotka vprašanih pa se je opredelilo za katoličane, medtem ko se je za pravoslavne ali evangeličane opredelilo le po 0,2 odstotka.

BOLGARIJA - Ob letošnjih božičnih praznikih so bolgarska sredstva družbenega obveščanja predvajala vrsto oddaj o katoličanih v državi in o njihovih običajih, kar predstavlja veliko novost, upoštevajoč običajno nepozornost do katoliške manjšine. Posebej zanimiva je povezava med občino in Cerkvijo v pretežno katoliškem mestu Rakovski, kjer so pripravili tudi mirovni pohod v bližnje mesto Kalojanovo.

V enem izmed najpomembnejših bolgarskih dnevnikov je bilo zapisano, da je presunljivo dejstvo, da katoliški duhovniki v Sofiji, kljub temu, da so tujci, opravljajo maše v bolgarščini in pridigajo o konkretnih težavah lokalne skupnosti. Katoliški pogled na novo leto so vključili tudi v osrednjo državno televizijsko oddajo na silvestrovo ‘Skupaj v novo leto’, v kateri so sodelovali tudi predstavniki judov, muslimanov in armenske Cerve.

V tem pogledu se Bolgarija kaže kot država, ki bo v prihodnosti postala del Evropske unije, kot versko mešana država. Opaziti je, da sredstva družbenega obveščanja Katoliško Cerkev prikazujejo v naraščajoče pozitivni luči. Po besedah Albene Čobanove, docentke za komunikacije na Novi bolgarski univerzi, je prav, da v medijih dobijo svoj prostor tudi verske manjšine. Vendar bi lahko dosegli še več, če bi novinarji bolj poznali versko kulturo.

 

IZ DANAŠNJE ODDAJE RADIA VATIKAN, Z DOVOLJENJEM  ODGOVORNEGA P. JANEZA SRAKA DJ, PRIPRAVILA:

S. REZKA KRAJNIK HMP - rezkahmp@volja.net -

VSEM ROJAKOM, LEP POZDRAV !    NAJ ŽIVI JEZUS !

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

 

Tretji dan molitvene osmine za edinost kristjanov

 

»Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal«

 

Papež v nagovoru članom muslimansko-katoliške komisije in predstavnikom vatikanskega urada za javno varnost poudaril, da je mir mogoč, k čemur pa je treba nujno vzgajati.

Slovesnost ob sklepu molitvene osmine za edinost kristjanov bo letos vodil predsednik Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti, kardinal Walter Kasper, in sicer v odsotnosti papeža Janeza Pavla II.

Tretji dan molitvene osmine za edinost kristjanov ima za vodilno misel stavek iz Janezovega evangelija: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal« (Jn 14,24).

 

VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je danes v avdienco sprejel apostolskega nuncija v Koreji in Mongoliji, nadškofa Giovannija Battisto Morandinija; 30 članov muslimansko-katoliške komisije, ki se udeležujejo srečanja Papeške komisije za odnose z muslimani; nato pa še približno 130 predstavnikov vatikanskega urada za javno varnost, ki so mu prišli voščit za novo leto.

Omenjena muslimansko katoliška komisija, ki spodbuja komunikacijo med muslimani in katoličani, je bila ustanovljena v času  velikih pričakovanj za mir v svetu. To upanje po papeževih besedah še ni bilo izpolnjeno. V luči tragedij, ki neprestano ogrožajo človeštvo, je zato vse bolj nujno ljudi prepričati, da je mir mogoč. Kot je sveti oče zapisal že v letošnji poslanici za svetovni dan miru, je mir dejansko dolžnost. Ob tem je vse voditelje religij pozval, naj spodbujajo kulturo dialoga, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.

V nagovoru osebju vatikanskega urada za javno varnost pa je Janez Pavel II. omenil, da je njihovo delo v zadnjih letih v luči terorističnega nasilja postalo bolj zapleteno. Medtem ko se varovanje poskuša okrepiti z vsemi sredstvi, si je po njegovih besedah vse bolj treba prizadevati za vzgojo za mir. Ob vseh dramatičnih razmerah našega časa pa obstaja nevarnost, da bi se vdali usodi, kot da bil mir cilj, ki ga je skoraj nemogoče doseči. Ne smemo podleči taki skušnjavi, je opozoril sveti oče in poudaril, da mora vzgoja za mir z vsemi svojimi potrebami ostati predmet nenehnega prizadevanja vseh.

 

VATIKAN - Slovesnost ob sklepu molitvene osmine za edinost kristjanov bo letos vodil predsednik Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti, kardinal Walter Kasper, in sicer v odsotnosti papeža Janeza Pavla II. Večernice bodo v nedeljo kot običajno potekale v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, udeležili pa se jih bodo tudi predstavniki drugih Cerkva in krščanskih skupnosti. Razlog za papeževo neudeležbo je verjetno v težjem premikanju. Tako bo tudi obred pepelenja, kot smo že poročali, 25. februarja potekal v dvorani Pavla VI. v Vatikanu. Sicer pa je predvideno, da bo papež 2. februarja ob 8. svetovnem dnevu posvečenega življenja predsedoval maši v baziliki sv. Petra. 11. februarja, na svetovni dan bolnikov, pa bo prav tako v vatikanski baziliki podelil blagoslov bolnikom. V bližnji prihodnosti pa zaenkrat papeževih obiskov zunaj Vatikana ni predvidenih.

 

RIM - V Lateranski baziliki se je danes začel vsakoletni dogodek Dialogi v katedrali. Gre za več srečanj, na katerih razpravljajo o človekovem življenju in družbi, letos pa so namenjena družini. Na temo 'Iz roda v rod: Družina in posredovanje vrednot' sta nocoj spregovorila nadškof iz Genove, kardinal Tarcisio Bertone, ter novinar in pisatelj Gaspare Barbiellini Amidei. Razpravo je z uvodnim nagovorom začel papežev vikar za rimsko škofijo, kardinal Camillo Ruini, vodil pa direktor urada za sredstva družbenega obveščanja pri italijanski škofovski konferenci, msgr. Claudio Giuliodori.

 

(glasbeni premor ...)

 

Tretji dan molitvene osmine za edinost kristjanov na temo: »Svoj mir vam dajem«, ima vodilno misel: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal« (Jn 14,24). Geslo današnjega molitvenega dneva za edinost je nadaljevanje včerajšnjega besedila, kjer Kristus pravi, da kdor ga ljubi, se bo držal njegove besede. Evangelist Janez takole nadaljuje svoje poročilo o Kristusovih trditvah o ljubezni do njega z besedami: »Kdor pa me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Navedeni stavki o ljubezni do Kristusa so pomembni z govorniškega in vsebinskega vidika. Z govorniškega vidika so biseri evangeljske govorice. Kristus namreč jasno opiše, kdo ga resnično ljubi, namreč tisti, ki njegove besede spolnjuje. To misel nato nedvoumno potrdi, ko pravi, da ga ne ljubi tisti, ki se njegovih besed ne drži. Trdilni in nikalni opis ljubezni do Kristusa namreč izključi pomisleke, dvome, senčne strani resne govorice o ključnih življenjskih odnosih, kot je ljubezen do Kristusa. Tisti, ki se ne drži Jezusovih besed, ga preprosto ne ljubi. Tu ni nobenega dvoma, kot tudi ni prostora za iskanje bolj ali manj upravičenih izgovorov, ali senčnih področij v človekovi duševnosti. Kdor Kristusa ljubi, njegovo besedo spolnjuje, kdor ga ne ljubi, se njegovih besed ne drži. Taka evangeljska govorica o ljubezni do Kristusa je govorniško močna, logično dosledna, opisno jasna, vsebinsko nova, čustveno mirna, ne obsoja, ne vzbuja občutka krivde, še manj strahu, in navaja k stvarnemu razmišljanju.

Kristus je tudi v tem svojem govoru o prihodu Svetega Duha svoje učence poučil o svoji resnični identiteti. Če bi morda še kdo imel kakšen pomislek glede njegove človeške narave in konkretnega človeškega jezika, jo je moral naslednji stavek razbliniti in prepričati tudi najbolj zahtevne poslušalce: »In beseda, ki jo slišite ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Vir evangeljske resnice ni le Kristus, ampak njegov nebeški Oče. Tisti, ki je vse ustvaril, ki je Stvarnik, v katerem biva vsa polnost Božanstva. Tudi če bi kdo v svoji umski prevzetnosti mislil, da je Večna Beseda z učlovečenjem zgubila kaj od svoje popolnosti, bi si moral po tej Kristusovi trditvi premisliti. V Kristusu in po Njem govori sam nebeški Oče, Stvarnik nebes in zemlje, v vsej svoji Vsemogočnosti in polnosti svojega božanskega Bivanja. Kadar se človek drži njegovih besed, ljubi Očeta in Kristusa, kadar se ne drži njegovih besed, ne ljubi ne Očeta, ne Kristusa, ne bližnjega v krščanskem pomenu besed, ker ne veruje v vir Resnice in ne v začetnika Življenja. Kadar verujemo Kristusovim besedam in se jih držimo, v smislu, da jih izvršujemo, se med seboj povezujemo in gradimo edinost.

 

(glasbeni premor ...)

 

RIM - Predsednik Papeškega sveta za spodbujanje edinosti med kristjani, kardinal Walter Kasper, se je v nedeljo v cerkvi sv. Brigite v Rimu, skupaj z delegacijo Finske luteranske Cerkve udeležil ekumenskega bogoslužja ob odprtju molitvene osmine za edinost kristjanov. V priložnostni homiliji je poglobljeno razčlenil cilje in temeljne smernice Apostolskega sedeža pri spodbujanju ekumenskega prizadevanja za uresničenje popolne občestvene edinosti krščanskih Cerkva, izhajajoč iz gesla letošnje molitvene osmine: Svoj mir vam dajem.

Kardinal je uvodoma povabil, naj ne izgubljamo poguma zaradi trenutnega zastoja v ekumenskem gibanju. Po njegovem prepričanju je bil v zadnjih desetletjih dosežen velik napredek na ekumenski ravni, kjer se ne uporabljajo več izrazi sovražnosti, zaničevanja in zasmehovanja; prišlo je do uveljavitve novega duha bratstva; sposobni smo tudi živeti, delati in moliti skupaj. Ti dosežki so sad trdega dela. Seveda pa ob tem ni mogoče spregledati znamenj utrujenosti nad ekumenizmom, pojavljanja novih oblik veroizpovednih stranpoti in spodkopavanja ekumenskih prizadevanj; novih razdvojenosti na področju etike, je dejal kardinal Kasper in priznal, da dejansko obstajajo razlogi za zaskrbljenost. Opozoril je, da se ne smemo vdajati naivnemu optimizmu, ampak se moramo zavedati, da je Sveti Duh tisti, ki spodbuja ekumensko gibanje, zato ni razlogov, da bi se pretirano vznemirjali ali celo opustili prizadevanja.

Praznik spreobrnjenja apostola Pavla, ki ga obhajamo zadnji dan molitvene osmine, nam kaže smer, katere se moramo držati, je nadaljeval kardinal Kasper in poudaril, da je to pot spreobrnjenja: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" To povabilo velja tudi za ekumenizem. Odlok o ekumenizmu 2. vatikanskega cerkvenega zbora jasno izraža, da ni ekumenizma brez spreobrnjenja, brez ozdravljenja spominov in src, brez spremembe mišljenja, govorjenja in drž, brez odprtosti za prenovo. Koncil nas je opozoril tudi, da tudi tako Cerkev potrebuje ozdravljenja (C 8). Navadno govorimo o spreobrnjenju drugih in to pojmujemo kot zahtevo, da morajo drugi sprejeti našo vero, je dejal pridigar, toda ekumenizem opogumlja kritičen odnos tudi do nas samih, zato papež izrecno poudarja, da se moramo vsi skupaj spreobrniti h Kristusu, kajti "če smo eno z njim, lahko postanemo eno tudi drug z drugim", je zatrdil kardinal Kasper.

Kar zadeva dialog pa je pojasnil, da ne gre toliko za izmenjavo mnenj, kot za izmenjavo darov, za pozornost do tega, kar imajo drugi dobrega, da bi se lahko učili in medsebojno bogatili. Po njegovih besedah se moti tisti, ki misli, da ekumenizem vodi v osiromašenje, kjer se partnerji srečujejo na najnižjem skupnem imenovalcu. Nasprotno: ekumenizem je postopek bogatenja in rasti. Pri tem pa sta seveda pomembni ponižnost in skromnost, ker vedno potrebujemo druge: ponižnost, ne pa ošabnost in prevzetnost, je temeljna krepost kristjanov, je dejal kard. Kasper in ob koncu spodbudil vse prisotne k občestveni duhovnosti, da bi jih Sveti Duh napravil za orodje miru.

 

(glasbeni premor ...)

 

LJUBLJANA - V Ljubljani je danes zasedal narodni odbor za zdravstveno pastoralo pri Slovenski škofovski konferenci, na kateri so se zbrali duhovniki, ki opravljajo pastoralno službo po slovenskih bolnišnicah. V strokovnem delu srečanja so udeleženci najprej prisluhnili predavanju p. Viktorja Papeža, ki je spregovoril o pravnih vidikih duhovne oskrbe bolnikov, kot jo obravnava Zakonik cerkvenega prava. V drugem delu so govorili o pastoralnih vprašanjih, ki zadevajo delo po bolnišnicah. Ugotovili so, da bolniški duhovniki v veliki večini dobro sodelujejo z zdravstvenimi delavci, zlasti medicinskimi sestrami. Ob tej priložnosti so se jim za sodelovanje tudi zahvalili. Opozorili pa so, da pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, status slovenskih bolniških duhovnikov formalno-pravno še vedno ni urejen in ovrednoten tako, kot v ostalih deželah Evropske zveze.

Letošnji svetovni dan bolnikov bomo v Katoliški cerkvi praznovali 11.ga februarja v romarskem središču Lurd v Franciji. V Narodnem odboru za zdravstveno pastoralo načrtujejo, da se bo nekaj predstavnikov bolnikov in zdravstvenih delavcev tega dogodka tudi udeležilo. Govorili so še o praznovanju svetovnega dneva bolnikov po bolnišnicah in župnijah. Na spletnih straneh Katoliške cerkve je v slovenskem jeziku že objavljena tudi papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov.

 

LONDON - Angleški in welški škofje bodo 10. obletnico mednarodnega leta družine obeležili z razpravami o družinskem življenju in Cerkvi v 21. stoletju. Uradno se bodo začele v ponedeljek pod skupnim naslovom 'Prisluhniti letu 2004: Moja družina, moja Cerkev'. Program bo vodil predsednik škofovske komisije za zakonsko zvezo in družinsko življenje, pomožni škof v Southwarku, John Hine, ki bo prisoten na vsakem škofijskem srečanju v Angliji in Welsu. Projekt ima 4 osrednje cilje: ugotoviti, kako katoliška skupnost spodbuja in podpira družinsko življenje; kaj je bilo doslej narejenega na področju priprave na zakonsko zvezo; prisluhniti družinam o problemih njihovega življenja, potrebah in sredstvih, s katerimi bi jim cerkvena skupnost lahko omogočila učinkovitejšo podporo; kot četrti cilj pa organizatorji navajajo poglobitev zavedanja o pomembnosti družine v življenju Cerkve. Na srečanjih bodo sodelovali duhovniki, učitelji, katehisti, predstavniki organizacij v podporo družini, zakonski pari in organizatorji tečajev priprave na zakon.

 

PARIZ - Na tisoče muslimanov se je minuli konec tedna zbralo v Parizu in drugih velikih francoskih mestih, da bi protestirali proti nameri francoske zakonodajne oblasti, da prepove nošenje islamskega naglavnega pokrivala po šolah in drugih javnih ustanovah. Podobne proteste pa je bilo mogoče videti tudi po drugih evropskih mestih pred francoskimi diplomatskimi predstavništvi. Največji protestni shod je bil v Parizu, kjer se je v soboto zbralo med 10 tisoč in 20 tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi veliko žensk z omenjenimi pokrivali. Ti so hkrati poudarjali po eni strani svojo pripadnost francoski domovini, po drugi strani pa islamski veri, kar so izrazili s prepevanjem francoske himne in številnimi belo-modro-rdečimi francoskimi zastavami. Protesta se je vzdržal francoski svet za muslimansko bogočastje, ki zastopa pet milijonov francoskim muslimanov, medtem ko je k udeležbi zadnji trenutek pozvala Zveza islamskih organizacij Francije, ker sta se obe bali negativnega učinka protestov na francosko javno mnenje.

 

NIAMEY - Najmanj 57 ljudi, od katerih je bila večina radikalnih muslimanov, je bilo v začetku meseca ubitih na jugu Nigerije v spopadih z nigerijskimi varnostnimi silami, je poročal francoski mednarodni radio. Omenjeni islamski skrajneži so bili člani nove fundamentalistične organizacije, imenovani muhadžiruni, ki iz sosednjega Nigerja in Čada na skrivaj prihajajo v Nigerijo, da bi tu vzpostavili islamsko državo. Pred kratkim so jih opazili v enem izmed naselij na jugu države, kjer pa muslimani niso večinsko prebivalstvo kot na severu. Tu so od domačinov zahtevali vozilo, ker pa ga niso dobili, so posegli po orožju. V spopadu je bil ubit nek domačin. Le hitro posredovanje varnostnih sil, ki so ubili sedem članov fundamentalistične skupine, je preprečilo, da bi bila bilanca napada islamskih skrajnežev veliko hujša. Medtem so se spopadi med skrajneži z varnostnimi silami začeli množiti, zlasti v obmejnem področju, tako da je morala posredovati nigerijska vojska, ki je pobila 47 skrajnežev, več kot 200 pa jih je zbežalo v sosednji državi.

Gibanje muhadžirunov sestavljajo mladi radikalni šiitski islamski študentje, ki jih vodi šejk Mekajine (izg. Mekadžin). Njegovi pristaši so tudi člani ločine "Isalah", ki nasprotujejo vsakršnemu znanstvenemu napredku. Delovanje te ločine je v Nigeriji že deset let prepovedano. Prav tako so v to gibanje vključeni številni študentje, ki so obiskovali šole v arabskih deželah in pripadajo večinski nigerijski in nigerski etniji haussa. Niger in Nigerija imata sicer kar 1500km skupne meje, vendar omenjena etnija biva na obeh straneh meje. Vsako leto na desetine tisočev mladih muslimanov iz Nigra prečka mejo in odhaja na študij korana v Nigerijo, kjer so nekatere zvezne države na severu razglasile islamski šeriatski zakon.

 

(KONEC ODDAJE)

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

 

Četrti dan molitvene osmine za edinost kristjanov

 

»SVETI DUH VAS BO UČIL IN SPOMNIL VSEGA.«

 

Svet sicer hrepeni po miru in ga potrebuje, toda pogosto ga išče z neprimernimi sredstvi, včasih celo s poseganjem po sili, je dejal papež Janez Pavel II. v katehezi pri današnji splošni avdienci.

Papež Janez Pavel II. je katehezo pri današnji splošni avdienci namenil geslu letošnje molitvene osmine za edinost kristjanov, ki je vzet iz 14. poglavja Janezovega evangelija: »Svoj mir vam dajem«.

Te besede je Jezus izgovoril pri zadnji večerji kot neke vrste duhovno oporoko, ki se bo izpolnila z njegovim vstajenjem.

 

Kristusov mir spravlja med seboj, očiščuje srca in spreobrača razum.

 

Temo letošnje molitvene osmine za edinost kristjanov je predlagala ekumenska skupina iz Aleppa v Siriji. Papež se je ob tem spomnil svojega romanja v Damask, zlasti pa toplega sprejema, ki sta mu ga pripravila tamkajšnji pravoslavni in grško-katoliški patriarh. To srečanje je po njegovih besedah znamenje upanja na ekumenski poti. Toda ekumenizem pristen le, če pride do "notranjega spreobrnjenja, kajti želja po edinosti se rojeva in zori iz prenove miselnosti, odpovedi samim sebi in svobodnega izvajanja ljubezni."

Edinost namreč ni samo stvar hierarhije, ampak vsakega vernika, ki je poklican biti del edinega ljudstva, odkupljenega s Kristusovo krvjo. Papež je nato poudaril, da je zelo spodbudno videti, kako se iskanje edinosti med kristjani vedno bolj širi s pobudami, ki se tičejo različnih področij ekumenskega dela. Med temi znamenji upanja je posebej naštel naraščanje bratske karitativne dejavnosti in napredek v teološkem dialogu z različnimi Cerkvami in  cerkvenimi skupnostmi. Upoštevajoč ta pozitivna znamenja bo lažje soočiti se s starimi in novimi težavami, ki se pojavljajo sproti, ter jih premostiti s potrpežljivostjo, razumevanjem in božjo pomočjo.

 

DANES SMO NA POLOVICI MOLITVENE OSMINE ZA EDINOST KRISTJANOV, KI IMA LETOS VODILNO MISEL: »SVOJ MIR VAM DAJEM.«  

 

Prva Kristusova trditev: »(… …) TOLAŽNIK SVETI DUH, KI GA BO POSLAL OČE V MOJEM IMENU, VAS BO UČIL VSEGA IN SPOMNIL VSEGA, KAR SEM VAM POVEDAL« (JN 14,26).

 

Jezus je v času javnega delovanja svojim učencem večkrat in pod raznimi vidiki govoril o Svetem Duhu in o njegovi vlogi v delu odrešenja

 

EVANGELJSKO RAZSEŽNOST TOLAŽBE, KI JO ČLOVEKU IN ČLOVEŠTVU DAJE SVETI DUH.

(… …) Sveti Duh ni le Tolažnik v ožjem pomenu besede, kot tisti, ki tolaži žalostne, ampak v širšem - evangeljskem pomenu. V širšem pomenu je Sveti Duh Tolažnik, ker v kristjanih nenehno prebuja zdrav pogum za dobro, neko notranjo gotovost in moč, da je življenje možno usmerjati v duhu evangelija. Tolažbo v evangeljskem smislu pa je mojstrsko opisal apostol Pavel, ko pravi, da Sveti Duh v nas z neizrekljivimi vzdihi kliče: »Abba, Oče!« To pomeni, da nas uvaja v skrivnost Boga, ki je naš Oče in Stvarnik. Ker pa ima vsak človek v sebi globoko in trajno domotožje po Bogu, prvinsko željo spoznati Očeta in biti blizu svojemu Stvarniku, je pomoč v takih naporih največja tolažba, ker človeka odpira najvišji Stvarnosti, ki je Bog sam.

 

Druga trditev:( … …)NARAVNOST SKRIVNOSTNA PA JE TRDITEV, DA BO OČE POSLAL SVETEGA DUHA V JEZUSOVEM IMENU,

KI PREDPOSTAVLJA, DA STA OČE IN SIN ENO

Ali to pomeni, da Sin ukazuje Očetu? Ali pa je tako oblikovana vsebina trditve bolj odrešenjskega značaja, da nakaže Sinovo središčno vlogo v delu odrešenja? V tej smeri nakazuje razlago tretja Kristusova trditev:

 

Tretja trditev: SVETI DUH UČENCE UČIL IN SPOMNIL VSEGA, KAR SEM VAM POVEDAL.

 Tukaj običajni pomen glagola »učiti« dobi nov pomen. Sveti Duh bo učence učil o vsebini evangelija. To ne bo navaden pouk, kakor v šoli, kjer učitelj učencem posreduje določeno znanje, ki ga je šola ali država izbrala kot koristno za življenje in poklic. Šola evangelija je nekaj povsem drugega. Evangelij kristjana uvaja v Božjo skrivnost in v kristjanu odkriva božjo zamisel o njem, njegovem življenju in življenju vsega človeštva.

Evangeljska šola je torej nekaj čisto novega v zgodovini človeštva. Podobno velja, za trditev, da bo Sveti Duh učence spomnil vsega, kar je Kristus učil.

Ker pa je V BOGU SPOMIN ISTO KOT DEJAVNOST, JE SPOMINJANJE NA EVANGELJSKO VSEBINO ISTO KOT V ŽIVLJENJU IZVESTI, URESNIČITI IN EVANGELJSKO STVARNOST ŽIVETI KOT NOVO ČLOVEŠKO DANOST. Spominjati se evangelija je več, kot znati ponoviti neko evangeljsko misel, pomeni namreč, da evangeljsko vsebino prenesemo v osebno življenje in delovanje.

 

(- POVZETO IZ VSAKDANJE ODDAJE RADIA VATIKAN. - AVTOR P. JANEZ SRAKA)

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

 

Peti dan molitvene osmine za edinost kristjanov

 

»NE DAJEM VAM GA, KAKOR GA DAJE SVET«

 

 

Med letošnjo molitveno osmino za edinost kristjanov prosimo Boga za dar edinosti v veri v Kristusovo obljubo: »Svoj mir vam dajem.« Danes, peti dan molitvene osmine, pa Boga prosimo, da bi globlje razumeli Odrešenikovo trditev: »NE DAJEM VAM GA, KAKOR GA DAJE SVET« (Jn 14,27)

To je:»MIR VAM ZAPUŠČAM, SVOJ MIR VAM DAJEM. NE DAJEM VAM GA, KAKOR GA DAJE SVET.«

 

Prva trditev je, da Jezus zapušča mir, ne kdo drug. To pomeni, da je on vir miru in naj učenci pri njem iščejo mir. V drugi trditvi pa Kristus učencem zagotavlja, da On daje svoj mir kot poseben dar. Kristusov prihod na svet je začetek novih nebes in nove zemlje, je nov, božji poseg v stvarstvo, ker Božji Sin dela vse novo. Vzpostavil bo nove odnose med človekom in Bogom. Novi odnosi med Bogom in človekom pa pomenijo pomiritev med človekom in Stvarnikom, oziroma vzpostavitev novega miru , ki ga bodo učenci spoznavali na dva načina.

MORALI BODO LOČITI MED MIROM, KI GA DAJE SVET IN MIROM, KI GA DAJE KRISTUS. Vsak rod kristjanov bo moral ugotoviti, kakšen mir ponuja ta svet. Danes se moramo kristjani resno vprašati, kakšen mir nam ponuja miselnost našega časa.

Nek evropski diplomat, ki deluje v Rimu, je takole opisal sodoben mir: V času stalinizma je med komunisti veljalo načelo, kdor ni z nami, je proti nam. Malo pred propadom komunizma so se komunisti ravnali po načelu, kdor ni z nami, ni nujno, da je proti nam. Danes pa se bivši komunisti odločajo po načelu, kdor ni z nami, ga ni. Taki odnosi ne veljajo le v politiki, ampak so prešli žal v gospodarstvo, kjer je odiranje delavcev pravo razlaščanje zasluženega denarja.

(… …) In kaj naj rečemo o miselnosti tega sveta glede spoštovanja življenja, misel, naj mladina jemlje mamila, ker bodo preživeli le najmočnejši. Taka in podobna razmišljanja v ljudeh netijo nemir, sovraštvo in mlade vabijo k samomoru. V prizadevanjih za edinost med kristjani in med ljudmi je zelo pomembno, da v molitvi čim bolj jasno spoznamo, kaj ni Kristusov mir, kaj je lažen mir tega sveta, da si ne bi zaprli poti k pravemu miru, ki ga daje Kristus.

 

DOGAJANJE V VATIKANU

Današnji dan je zaznamoval obisk malteškega predsednika Guida de Marca, imenovanje Paula Gallagherja, dosedanjega stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Svetu Evrope v Strassbourgu, za NOVEGA NUNCIJA v Burundiju, ki bo tako nasledil konec decembra umorjenega nuncija Courtneya, OBISK skupine francoskih škofov ad limina apostolorum ter IZJAVA TISKOVNEGA PREDSTAVNIKA SVETEGA SEDEŽA, V KATERI JE POJASNIL, DA SI JE PAPEŽ SICER RES OGLEDAL FILM MELA GIBSONA O KRISTUSOVEM TRPLJENJU, vendar ni v njegovi navadi izražati javnih ocen o umetniških delih, ki so sicer odprta za različne sodbe estetske narave. S tem je napravil konec nekajtedenskemu ugibanju medijev, ali je papež na nek način izrazil pozitivno oceno tega filma. PAPEŽ JE V NAGOVORU MALTEŠKEMU PREDSEDNIKU GUIDU DE MARCU POUDARIL:Moč Malte je vedno bila v njenih družinah, ki so bogatile socialno tkivo in prispevale pomenljiv delež k univerzalnemu poslanstvu Cerkve, zlasti prek številnih duhovniških in redovniških poklicev, s katerimi se Malta ponaša. Omenil svoj obisk na Malti pred tremi leti, ko je v času jubilejnega svetega leta poromal po stopinja apostola Pavla, ki se je med drugim pred skoraj 2000 leti ustavil tudi na tem sredozemskem otoku. Omenjeno romanje na Malto je bilo za svetega očeta tudi priložnost, da je lahko znova doživel vrednost starodavnega malteškega krščanskega izročila

 

Papež je sicer v kratkem nagovoru malteškemu predsedniku De Marcu ter spodbudil prebivalce pri njihovih naporih zgraditi tako družbo, ki bo vredna svojega plemenitega kulturnega izročila. Janez Pavel II. je ob koncu pozdrava še zaželel, da bi malteške družine vedno našle spodbudo in podporo pri svoji nalogi vzgajanja mladih, ki so prihodnost Malte. Naj ob tem dodamo, da bo z vstopom v Evropsko unijo Malta ostala edina država članica, kjer velja prepoved zakonske ločitve in splava. Močno družinsko usmerjeno politiko Malte je tako papež v svojem nagovoru postavil dejansko za zgled drugim evropskim državam, ki je duhovna zmeda pripeljala že tako daleč, da ni več zagotovljena niti biološka obnova prebivalstva.

 

AMERIŠKA GIBANJA ZA ŽIVLJENJE

Sinočnjega molitvenega bdenja za življenje v baziliki Brezmadežnega spočetja v Washingtonu pa se je udeležilo približno 8 tisoč vernikov, od katerih je bilo največ mladine, 4-je kardinali, 40 škofov,… Kanadska katoliška agencija LifesiteNews poroča, da je kardinala W. Keller mladim priporočal PET TRDNIH SKLEPOV in sicer prepričanje, pogum, usmiljenje in zvestobo. Udeleženci so navdušenje pokazali tudi po koncu maše, ko je prebral posebno sporočilo, ki sta ga poslala ameriški predsednik George Bush in njegova soproga. V njem sta pozdravila zavzemanje udeležencev za gradnjo kulture življenja v Ameriki:"Vaše prizadevanje pomaga h gradnji družbe, v kateri bodo vsi otroci sprejeti v življenje in zaščiteni z zakonom

 

V OPATIJI STIČNA

Včeraj je potekal celodnevni seminar na temo osebnega duhovnega razločevanja, ki se ga je udeležilo skoraj osemdeset predstojnic in predstojnikov redovnih skupnosti iz vse Slovenije. Vodila ga je Marina Štremfelj, sestra skupnosti Kristusove Božje človečnosti iz Centra Aletti v Rimu. (..)V prvem predavanju je s. Marina navzočim osvetlila vprašanja, povezana z duhovno-teološkimi temelji razločevanja duhov. Pri tem je naglasila pomen molitve, v kateri se človek odpira Bogu kot osebi z veliko začetnico in stopa z njim v vedno globlji živi odnos. Ravno zaradi tega se razločevanja ni mogoče naučiti iz knjig, ampak je za življenje in napredovanje v njem potrebno imeti osebo, ki nas na tej poti iskanja Božje volje spremlja. Ko govorimo o razločevanju duhov, mislimo na pot, ki nam pomaga razumevati Božjo voljo in se mora zato nujno dogajati v moči delovanja Svetega Duha. Ta nas osvobaja od sebičnosti in odpira za Boga in človeka in nas tako dela sposobne uresničiti najglobljo osebno poklicanost.

Drugo dopoldansko predavanje je navzočim približalo dinamike prve faze osebnega razločevanja duhov, ki v človeku rodi usmiljeno srce. Potem, ko sam prizna lastno grešnost, se ob srečevanju s tujimi slabostmi v njem ne vzbudi obsojanje, marveč molitev, naj bo Bog usmiljen tudi z drugim, kot je bil z njim. V popoldanskem tretjem predavanju so se udeleženci seznanili s pravili, kriteriji in cilji osebnega ter skupinskega razločevanja duhov. Vsem je postalo jasno, da je uspeh skupinskega razločevanja možen samo tam, kjer so vsi udeleženci tega procesa prehodili že neko določeno osebno pot iskanja in uresničevanja Božje volje. Kljub veliki pestrosti življenja v posameznih redovnih skupnostih na Slovenskem, so vsi udeleženci seminarja za predstojnike in predstojnice skupnosti bili enotnega mnenja, da je ravno vprašanje duhovnega razločevanja, temeljnega pomena za njihovo nadaljnje življenje in razcvet.

 

KRANJSKA GORA - Tradicionalni vsakoletni smučarski dan slovenskih duhovnikov in bogoslovcev je potekal včeraj na smučišču Dolenčev rut v Kranjski gori, ki se je končal s somaševanjem, ki ga je vodil pomožni škof Andrej Glavan.

  Domači župnik Janez Avsenik je s pomočjo Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora, domačinov in domačink iz Kranjske Gore in Podkorena organiziral omenjeno srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 100 duhovnikov in bogoslovcev, medtem ko se je na stezi pomerilo 84 udeležencev. … Janez Šavs, ki je bil tudi absolutni prvak, torej najboljši čas med vsemi kategorijami. Za kosilo je poskrbela Mohorjeva družba Celje in njihova prodajalna Mohorjan v Celju, založba Družina pa je vsakemu udeležencu prispevala zgoščenko z litanijami. Prihodnje leto bo smučarski dan potekal v Cerknem.

 

 

Povzetek pripravila s. Rezka Krajnik HMP –

Hvala za dovoljenje avtorju,  P. JANEZU  SRAKA DJ, - Lep pozdrav vsem rojakom !

ČETRTEK, 22. . 01. 2004

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

 

Šesti dan molitvene osmine za edinost kristjanov

 

»VAŠE SRCE NAJ SE NE VZNEMIRJA IN NE PLAŠI.«

 

 

Ko letos molimo in delamo za edinost med kristjani v duhu splošne teme: »Svoj mir vam dajem«, nas sveti oče na 6. dan molitvene osmine spomni, NAJ TO STORIMO V DUHU JEZUSOVEGA NAROČILA: »VAŠE SRCE NAJ SE NE VZNEMIRJA IN NE PLAŠI« (Jn14,27).

 

Jezusovo opozorilo, da naj se naše srce ne vznemirja in ne plaši, ko si prizadevamo za velike stvari, moramo kristjani vzeti resno. Nemir in strah sta zelo prisotna v vsakem človeku, ki se stvarno zaveda svoje nepopolnosti, krhkosti in končnosti. Strah in nemir pa ne izvirata le iz človekove narave, saj ju srečamo že na prvih straneh Svetega pisma. Ko Bog v raju pokliče Adama, potem ko je jedel s prepovedanega drevesa in mu pravi: »Adam, kje si?«, mu ta odvrne: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in sem se skril« (1Mojz 3, 9-10). Po padcu in izvirnem grehu je Adama prešinil strah. Njegova domačnost z Bogom je bila prekinjena. Adam se je počutil sam, osamljen, nag in nemočen. Nepokorščina Bogu ni bila potrditev njegove svobode, ampak je načela (ranila) prvotno prijateljstvo s Stvarnikom, ki ga je Adam doživljal kot gospodovanje v raju, skladnost s stvarstvom in kot zavest, da je najbolj popolno bitje v raju. Ko je Adam prekršil edino prepoved, da ne sme jesti od drevesa življenja v raju, se je skladnost s Stvarnikom porušila in Adam si ni več upal pred Boga. Nepokorščina ali upor Bogu mu je vzela njegovo prvotno notranjo moč in sproščenost v pogovoru z Bogom. Upor proti Bogu ne krepi človekove svobode pred njim, ampak mu jo vzame in človek postane zmeden, nemiren in preplašen pred Stvarnikom.

Kristus nas s svojim opozorilom, naj se naše srce ne vznemirja in ne plaši, v bistvu spomni na dejstvo, da sta nemir in strah stvarna pokazatelja, kako blizu oz. daleč je vsak izmed nas od Boga. Ti dve občutji sta znamenje, da je naše zaupanje v Boga in njegovo pomoč majhno, komaj živo. Bolj ko človek zaupa v Božjo in Kristusovo moč in pomoč, manj je vznemirjen, več je v njem globoke notranje gotovosti, da je na pravi poti. To seveda ne pomeni, da se kristjan ne zaveda nevarnosti, da ne čuti stiske pred velikimi in pomembnimi odločitvami. Notranji mir, ki je pravo nasprotje nemira in strahu, je sad človekove svobode in njegovih odločitev za dobro, je znamenje, da je krepko odločanje za tisto, kar je bolj božja volja, trajna osebna borba za zvestobo Bogu, ki jo kristjan bojuje v svoji notranjosti, kar se navzven kaže v vsej svoji bogati vsebini resnično svobodne človeške osebe. Človek namreč ne živi svoje svobode kot nekakšen brezoseben proces, ki se dogaja v času po nekih, njemu neznanih, zgodovinskih ali drugačnih zakonitostih. Kristjan živi svojo svobodo vedno in predvsem v odnosu do Boga, evangelija, svojega krščanskega poslanstva in pred svojo vestjo, ki izhajajo iz okoliščin, notranjih uvidov, spoznanj, nagibov Svetega Duha, nauka Cerkve, svojih potreb in potreb bližnjih. Pri vsem tem se kristjan po Kristusovem naročilu ne sme prepustiti nemiru ali strahu, ampak mora krepko delovati, DA TAKO UTRDI V SEBI PRODORNOST RAZUMA, VEDNO VEČJO SVOBODO V ODLOČANJU, IN DOKAŽE MOČ, KI PRIHAJA IZ ŽIVLJENJA PO EVANGELJSKEM NAUKU.

 

Tudi letos se je v Washingtonu zbralo približno 100 tisoč zagovornikov življenja, ki so se včeraj udeležili pohoda za življenje v spomin na odločitev Vrhovnega sodišča, zaradi katerega vest milijonov ameriških žensk danes teži 45 milijonov splavov, ki so jih opravile v zadnjih 31  letih - od leta 1973.

Luana Stoltenberg iz Davenporta v zvezni državi Iowa, ki se je udeležila pohoda za življenje, je povedala, da se vsakokrat ko sesa prah po hiši spomni na tri splave, ki jih je opravila kot mlado dekle. Pri 43 letih ji v ušesih še vedno odmeva sesajoč zvok naprave, s katero je splavila tri otroke. Ker zaradi posledic poškodb pri splavu ni več mogla imeti otrok, sta z možem pred 13 leti posvojila dvoletnega dečka iz Indije. "Odkar sem se odločila za splave, ni minil dan, da se ne bi tega kesala ali mislila na te tri otroke in na to, kdo bi lahko postali", in dodaja, da splav ni razrešil nobenega njenega problema, ampak jih je še zaostril.

Prav iz drugega konca ZDA, namreč iz Roswella v New Mexicu pa je predsednik George Bush tudi tokrat telefonsko nagovoril zbrane pohodnike. Njegov govor so ti večkrat prekinili z aplavzi, saj je to nedvomno eden izmed življenju najbolj naklonjenih predsednikov, kar jih je Amerika imela v zadnjih desetletjih. "Tako kot vi, sem tudi jaz prepričan, da je vsaka človeška oseba, ne glede na to, kako šibka in ranljiva je, blagoslov. Vsak od nas ima posebno dostojanstvo, prostor in namen v tem svetu. Ameriški ustanovitelji so v Deklaraciji o neodvisnosti jasno določili samo po sebi razvidno resnico, da pravica do življenja ne prihaja od vlade, ampak od Stvarnika življenja." (…) "V zadnjih treh letih smo naredili velik napredek h gradnji kulture življenja v Ameriki", je nadaljeval Bush. Kot predsednik je podpisal zakon o zaščiti živorojenih otrok, podpisal je zakonodajo v podporo materinskih domov, skupaj s Kongresom je republikancem uspelo, da so nehali razsipati davkoplačevalski denar za mednarodne programe, ki spodbujajo splave, uprli so se uničevanju človeških zarodkov za raziskovanje zarodnih celic, novembra lani pa je Bush slovesno podpisal tudi zakon o prepovedi delnega poroda s splavom, na katerega je demokratski predsednik Clinton položil svoj veto in ga ni hotel podpisati. Bush je dodal, da njegova administracija ostro brani ta zakon pred poskusi nekaterih sodišč, da bi razveljavila njegove učinke. Vseh teh dosežkov v prid kulturi življenja po njegovih besedah zagotovo ne bi dosegli brez podpore vseh, ki se borijo za življenje, hkrati pa je opozoril, da je še vedno ostalo veliko dela. V začetku tedna je namreč predlagal podvojitev sredstev za financiranje programov za vzgojo k spolni vzdržnosti. Prav tako bo njegova administracija še naprej podpirala centre za nosečnice, posvojitve, zakone v podporo starševstvu ter življenjsko pomembno delo različnih konfesionalnih skupin za večje socialno dobro družbe. Odbor predstavniškega doma za sodstvo je v sredo potrdil besedilo zakona o zaščiti nerojenih žrtev nasilja, ki bi kazensko pravno zavaroval življenje nerojenih otrok. Nasilje nad materjo, ki bi povzročilo smrt nerojenega otroka, bi tako postalo kaznivo dejanje, enakovredno umoru. Bush je izrazil upanje, da bo Kongres zakon potrdil in ga bo tako lahko čimprej podpisal, da bi postal polnopravno veljaven. Prav tako si bo njegova administracija prizadevala, da bi skupaj s Kongresom sprejela učinkovito zakonodajo proti kloniranju človeka. Človeško življenje je sad stvarjenja, ne pa proizvod, zato se ne bi smelo uporabljati kot raziskovalni material za brezobzirno eksperimentiranje. Ob koncu vse udeležence pohoda pozval še k prizadevanju, da bi vse sodržavljane opozorili na to, da je življenje sveto in vredno zaščite.

 

 

ZGODOVINA KRŠČANSTVA NA SLOVENSKE

 

STIČNA - V opatiji Stična je bila včeraj predstavitev vodnika po stalni razstavi Slovenskega verskega muzeja z naslovom: "Zgodovina krščanstva na Slovenskem". Stalna razstava je bila odprta 22. oktobra 2002 z željo, da bi Slovenci imeli predstavljeno zgodovino krščanstva na enem mestu. Muzej je za razstavo več let sistematično zbiral razstavne predmete z nakupi, nekaj pa jih je dobil v hrambo ali v dar. Večino razstavljenih predmetov in slik je bilo tudi restavriranih. Avtorice razstave so vodja muzeja in višji kustodinji Janja Cvetko in mag. Nataša Polajnar Frelih, ter višja restavratorka mag. Darja Srebnik. Muzej je lani prejel Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Jurčičevo nagrado občine Ivančna Gorica.

Vodnik, knjiga, ki jo lahko človek z veseljem ponudi komurkoli, saj jo je mogoče brati tudi kot zgodovino krščanstva na Slovenskem in ne samo kot Vodnik po razstavi,- je namenjen obiskovalcem razstave in vsem, ki želijo na enem mestu spoznati bogato duhovno in kulturno zgodovino slovenskega naroda, saj skušata slehernemu obiskovalcu in bralcu približati krščanstvo, ki je v našem prostoru prisotno že približno 1700 let. Urejen je kronološko, razdeljen na poglavja, ki bralca vodijo iz stoletja v stoletje – podobno kot vodi razstava obiskovalca iz prostora v prostor, kjer ga z besedili in predmeti seznanja z dogodki v posameznih časovnih obdobjih. V vodniku je ob koncu tudi daljši povzetek v angleškem jeziku za tuje obiskovalce, ki jih je v muzeju vedno več, in bogat seznam uporabljene literature. Izdajo vodnika so omogočili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Cistercijanska opatija Stična in donator ADK, d.o.o. Besedilo za vodnik je napisala in uredila mag. Nataša Polajnar Frelih. Pri predstavitvi vodnika je bilo še rečeno, da status muzeja še vedno ni urejen. Glede financiranja delovnih mest potekajo še pogovori z Ministrstvom za kulturo, saj sodelavci ocenjujejo, da je tak muzej nacionalnega pomen in ga Slovenija potrebuje. V načrtih imajo še predstavitev slovenskih misijonarjev po svetu, pa tudi ostalih verskih skupnosti, ki živijo na Slovenskem.

 

MARIJANSKO BDENJE SKUPAJ S PAPEŽEM

 

V Rimu bo v soboto 13. marca potekal drugi evropski dan študentov z naslovom: KRISTUS UPANJE EVROPE. Srečanje pripravljajo Svet evropskih škofovskih konferenc, Komisija škofovskih konferenc Evropske unije in rimski vikariat. Svoj vrhunec bo dan dosegel z marijanskim bdenjem skupaj s papežem v dvorani Pavla VI. Organizatorji pripravljajo satelitsko povezavo z glavnimi mesti držav, ki se bodo maja pridružile Evropski skupnosti. Tako bodo satelitske povezave, - ki jih pripravljata Vatikanski televizijski center in italijansko ministrstvo za telekomunikacije - potekale z Ljubljano, Budimpešto, Bratislavo, Prago, Varšavo, Rigo, Talinom, Vilno, Valletto in Nikozijo. Molitev rožnega venca s svetim očetom, še zlasti po velikem prizadevanju Cerkve, da bi vnovič odkrila in posodobila zaklad te molitve, bo prav gotovo poseben trenutek, kot je že pokazala izkušnja takih srečanj v preteklosti, ko se je Janez Pavel II. npr. povezal s katoliško stolnico v Moskvi. Bdenje bo spremljalo 1800 pevcev iz različnih italijanskih univerz in konservatorijev. Tudi letos bo po koncu bdenja sledilo romanje križa iz dvorane Pavla VI. do cerkve sv. Neže na Navonskem trgu. Tema letošnjega srečanja 'Kristus upanje Evrope' bo zajemala temeljna spoznanja papeževe posinodalne apostolske spodbude 'CERKEV V EVROPI', ki jo je sveti oče slovesno podpisal 28. junija lani. Janez Pavel II. označuje kot osrednjo točko knjigo Razodetja, preroško razodetje, ki skupnosti vernikov odpira skrit in globok smisel resničnosti okoli nas. Knjiga Razodetja, razlaga papež, vsebuje vzpodbudo, namenjeno vernikom. Ne glede na zunanje dogodke, tudi če so rezultati še nevidni, se je Kristusova zmaga že zgodila in je dokončna. (…)

Drugi evropski dan študentov bo potekal po evropskih univerzah in kulturnih središčih, kjer bodo tematike omenjene apostolske spodbude študenti odkrivali v sklopu seminarjev, pogovorov in kulturnih laboratorijev.

 

50 mladih iz Burundija, Konga, Ugande in Ruande se je danes podalo na pot imenovana 'Caravanamani', beseda, ki v jeziku swahili pomeni 'Karavana miru'. Pobuda, ki jo je pripravila kulturno-človekoljubna organizacija iz ruandskega glavnega mesta Kigali želi s potujočim nastopom razširiti sporočilo miru v osmih mestih na območju Velikih jezer. Dolga leta so morali prebivalci tega področja prenašati različne oblike nasilja in trpljenja. Nekoč je tu sicer vladal mir, v zadnjem času pa je prebivalstvo izpostavljeno množičnim pobojem, vojnam, revščini in boleznim. Družine so bile zdesetkane in ločene. Zato se je nekaj mladih odločilo, da ponese v svet sporočilo miru, upanja, sprave, spoštovanje človekovega dostojanstva in tolerance. V skupini sodelujejo mladi bobnarji, akrobati, dekliška gledališka skupina in orkester s plesalci iz različnih držav. Pot miru, na katero so se kot rečeno podali danes, bodo sklenili končala 10. februarja v ruandskem glavnem mestu Kigaliju.

                                               

 

Dragi rojaki, sprejmite povzetek petkove oddaje. Vas lepo pozdravljam!

Pripravila s. Rezka Krajnik HMP z dovoljenjem avtorja p. Janeza Sraka DJ.

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

 

OSMI DAN MOLITVENE OSMINE ZA EDINOST KRISTJANOV NOSI NASLOV:

 

"VSTANITE, POJDIMO OD TOD". 

 

To Jezusovo naročilo učencem na koncu govora o prihodu Svetega Duha, ki ga bo on poslal v Očetovem imenu je skorajda ustaljen zaključek velikih in pomembnih Jezusovih govorov in dogodkov. V tem pogledu je najbolj zgovoren prizor po Jezusovem vnebohodu: "Ko so njegovi učenci po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva angela v belih oblačilih, ki sta rekla: "Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil odvzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo". - Apd. 1, 10-11 - Po pomembnih govorih o dogodkih z močnim in novim sporočilom je Jezus svoje učence napotil, naj nova spoznanja in dogodke preverjajo med ljudmi, kako so jih sprejeli.

Tudi to Jezusovo naročilo: "Vstanite, pojdimo od tod!", je poziv učencem, naj ga ne zadržijo zase, ampak naj postane sestavni del njihovega oznanila in delovanja, da se bo v ljudeh utrdilo in ga bodo v celoti sprejeli. Ker je evangelij samo v sebi sporočilo, ki je polno življenjske in božje moči, ga učenci ne smejo držati zase, ker je namenjeno vsem ljudem. Apostolom je bilo dano, da ga oznanjajo, ker so služabniki evangelija. Njihovo poslanstvo je širiti evangelij. Sv. Pavel je to naročilo vzel tako resno, da je zapisal: "Gorje mi, če evangelija ne bom oznanjal!"

Jezusov klic, pojdimo od tod!", pa je bolj kot naročilo skrivnosten klic, poziv, povabilo k oznanjevanju, ki apostola napolni s posebnim veseljem, ko vidi, kaj vse novega, velikega in osrečujočega ustvarja v ljudeh njihovo pričevanje. Ko so se apostoli vrnili iz prvega apostolskega potovanja, so si med seboj navdušeni pripovedovali nove izkušnje in so se sami čudili dejstvu, da so jih ubogali celo hudi duhovi.  

Papež Janez Pavel II. v zadnjem času pogosto poudarja da je potrebno vztrajati tudi v delu za edinost kristjanov. Vsak kristjan s svojim pričevanjem vedno spremlja notranja stanja v sebi in v ljudeh med katerimi deluje. Ko seje božjo besedo, dela več, kot sejalec, ki seje seme. Prerok Izaija namreč pravi, da je božja beseda vedno živa, ki doseže svoj cilj, za kar je bila poslana. Je kakor dež ki namoči zemljo in stori, da seme vzklije, tako se božja beseda vedno vrne k stvarniku, ki jo je poslal, učinkovita in obrodi svoj skrivnosten sad.

Pri delu za edinost kristjanov, za katero je Kristus goreče prosil Očeta in ni le naročil, naj se vsi krščeni zanjo prizadevamo, je Kristusovo naročilo: "Vstanite, pojdimo od tod!", še vedno enako aktualno. Tudi nam danes po svojem namestniku naroča: vstanite, pojdimo iz današnje stopnje razdeljenosti, oziroma krhke edinosti, k večji povezanosti med kristjani, da bo oznanjevanje vseh, ki verujejo v Kristusa, še bolj učinkovito in bo človeštvo med seboj bolj povezano na evangelijskih temeljih in vrednotah!

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630