SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Duhovnost

 

 

Dragi Slovenci v svetu!

 

Današnja liturgija nam prinaša Priliko o zgubljenem sinu, ki me spominja na neko podobno  zgodbo »Nezaklenjena vrata«, katere avtor je Robert Strand. Dovolite mi, da sledim notranjemu navdihu in jo Vam posredujem.

 

 

NEZAKLENJENA VRATA

 

V Glasgowu na Škotskem se je mlada ženska naveličala doma in omejevanja svojih staršev tako kot večina naših najstnikov. Hči je zavrnila verski način  življenja svoje družine in dejala: - »Ne maram vašega Boga. Nehala bom s tem. Odhajam!« Odšla je od doma, odločena, da postane svetovljanka. Kaj kmalu pa ji je zmanjkalo poguma in ni mogla najti službe, zato je stopila na ulico in začela prodajati svoje telo kot prostitutka.

 

Leta so minila, oče ji je umrl, mati se je postarala in hči je postajala čedalje bolj vajena svojega načina življenja. Vsa ta leta mati in hči nista imeli nobenih stikov.

 

Mati, ki je slišala kje prebiva njena hči, se je napotila v tisto mestno četrt, da bi jo poiskala. V vsakem misijonišču in zavetišču se je ustavila s preprosto prošnjo: »Ali bi lahko, prosim, pri vas pustila tole fotografijo?« Fotografija je prikazovala smejočo se sivolaso mater, na spodnjem robu pa je imela z roko napisano sporočilo: »Še vedno te imam rada ... Vrni se domov!«

 

Minilo je nekaj mesecev in nič se ni zgodilo. Nekega dne je hči lačna zatavala v misijonišče, da bi se najedla. Odsotno je sedela pri maši, njene oči pa so se ves  čas sprehajale po oglasni deski. Nato je zagledala fotografijo in pomislila: »Ali je to morda moja mati?« Komaj je pričakala, da se je maša končala. Vstala je in stopila pogledat. Bila je njena mati in tam so bile tiste besede: »Še vedno te imam rada,... pridi domov!« Ko je stala pred fotografijo je zajokala. Bilo je prelepo, da bi moglo biti res.

 

Tedaj se je znočilo, toda sporočilo na fotografiji jo je tako ganilo, da je začela pešačiti proti domu. Prispela je zgodaj zjutraj. Bilo jo je strah, njen korak je postal negotov in ni vedela, kaj naj stori. Ko je potrkala, so se vrata sama od sebe odprla. Pomislila je, da je moral kdo vlomiti v hišo. V skrbeh za materino varnost je mlada ženska stekla v spalnico in jo našla spečo. Prebudila je svojo mater in rekla: »Jaz sem. Jaz sem doma. Doma sem!«

 

Mati ni mogla verjeti svojim očem. Obrisala si je solze in padli sta si v objem. Hči je rekla: »Tako me je skrbelo! Vrata so bila odprta in mislila sem, da je kdo vlomil!« Mati je blago odgovorila: »Ne draga. Od dneva, ko si odšla, niso bila vrata nikoli zaklenjena.«

 

»Kurja juhica za materino dušo« str. 40. -  UČILA. -  Jack  Canfield, M.V. Hansen, J. R. Hawthorne, Marci Shimoff

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na Duhovnost.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630