SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Izseljensko društvo Slovenija v svetu

MOJ SVET - Razstava Ivan Korošec



Ivan Korošec

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je že večkrat predstavilo javnosti slovenske umetnike iz sveta, predvsem nekatere, ki so svojo umetniško pot začeli v Argentini, nadaljevali pa v Sloveniji. Med temi je tudi Ivan Korošec, ki smo ga do danes poznali predvsem kot pisatelja, pesnika in urednika, nocoj pa se nam razkriva tudi njegov likovni talent. Nocojšnja, menda njegova prva razstava, je pravo presenečenje, saj nam ljubiteljski umetnik postreže ne samo z dobro tehnično podlago, ampak tudi s prepričljivo izpovednostjo.

Koroščevi slikarski poskusi segajo daleč nazaj v mladostna leta. Po težkih in bolečih preizkušnjah ob koncu vojne se je po izselitvi v Argentino celo vpisal na umetniško akademijo v Buenos Airesu, a so ga življenjske okoliščine že po enem letu odvrnile od tega študija, ljubezen do slikarstva pa je tlela še naprej in rojevala slike, v glavnem za domači in prijateljski krog. Po vrnitvi v domovino se je njegova želja po slikarski izpovedi oglašala vedno močneje in se prelivala v stvarnost, katere delček nas nocoj obkroža. V Argentini se je tematsko v glavnem mudil pri spominih na daljno domovino, v obujanju njenih lepot in skritih kotičkov, katerih opojnost zaigra v človeškem srcu na posebno občutljivo struno. Iz tega časa sta tu predstavljeni dve podobi Bleda, med temi izredno dovršena krajina z blejskim otokom v mesečini. Po prihodu v Slovenijo pa je kot iz sna spet zaživela Argentina v spominih s popotovanj po njenih širjavah; pridružile so se ji še druge mejne dežele, ki z veličastnostjo narave vedno znova zbujajo pri umetniku občudovanje Božjega stvarstva. Zavedno ali nezavedno vpleta v svoja dela elemente z globoko simboliko kot so npr. zelo pogosti sončni žarki, nosilci svetlobe in upanja, barvo, ki je že sama po sebi zelo izpovedna, viharnike, ki kljubujejo in se upirajo naravnim silam itd. Vedno pogosteje pa se tem motivom pridružujejo krajinski izrezi iz okolja, ki je Korošcu postalo del vsakdanjega utripa, npr. Bistra in Borovnica, kjer je nekaj časa bival po prihodu v Slovenijo.

Za nocojšnjo razstavo je umetnik odbral 27 slik v tehniki olja na platnu, ki so nastale v časovnem razponu od leta 1951 pa do danes. Tematsko jih lahko razdelimo v krajine, v krajinske izreze s sledovi človekove ustvarjalnosti in pa človeške figure. Med prve sodijo predvsem krajinske podobe iz različnih delov Južne Amerike, mogočne gore, reke in jezera, v katerih se zrcalijo vrhovi in temni gozdovi, veličastni slapovi Iguasuja, prostrane ravnine: barve so tu živahne s prevladujočo modrino vode in neba, ki v tistih daljnih deželah prevzame čisto posebne barvne odtenke. Tudi poteze čopiča so krepkejše in odločnejše, kot bi se tudi v tem odražal temperament dežele pod Južnim križem. Tem motivom pa se pridružuje tudi slovenska krajina, Bohinj, Logarska dolina, Smrekov gozd…V pokrajinah s človeškimi sledovi pa je predvsem zastopana ožja Slovenija, Bled z gradom in cerkvico na otoku, del samostana v Bistri, ostanek mogočega starega železniškega viadukta v Borovnici, stara cerkev v Šiški (naj povemo, da je pri tej sliki sodeloval tudi mali Janez, vnuk Ivana Korošca, zato tudi dvojni podpis na sliki). Ti krajinski izrezi ne predstavljajo samo umetniku dragih kotičkov, ampak tudi dragocen prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina spomenikov, ki na žalost prehitro tonejo v pozabo. Poteze čopiča so tu mehkejše, barve nekako impresionistično trepečejo na platnu, svetloba rahlo ovija naslikane predmete: vse to odraža intimen odnos umetnika do ljubljene, vse življenje hrepeneče sanjane ljubke deželice na sončni strani Alp.

Omeniti je treba še človeške podobe, ki jih povezuje skupni imenovalec, zamolkla temna barva z različnimi odtenki rjave in vijolične barve, trpljenje, globoko, tudi boleče doživljanje in odsotnost prostorske opredelitve. Podobe prihajajo kot iz sanj in vsaka po svoje izražajo svojo dramo: predvsem izrazita je Kristusova glava, pravi simbol telesnega in duševnega trpljenja, ki bije iz nategnjenih potez bledo vijoličnega obraza z navzgor uprtimi, izstopajočimi očmi. Pretresljiva je tudi bleda, odmaknjeno melanholična podoba brata Nika, ki je tragično končal svoje mlado življenje v Kočevskem rogu. Omeniti moramo vsaj še Labodji spev, violinista, ki je sicer nastal po spominu neke predloge: ekspresionistično izstopajoča podoba glasbenika, spojenega s svojim inštrumentom, nas nagovarja predvsem z močno osvetljenimi, krčevitimi rokami in v drugi svet zatopljenim obrazom. Mojstrsko je naslikana tudi podoba ugaslega svetilnika, motiva s Portugalske, kjer nam sončni zahod pričara pravljično, zasanjano vzdušje, a s kančkom nemira.

Ne preostane nam drugega, kot da umetniku čestitamo, se mu zahvalimo za pogumen nastop v javnosti, da mu želimo še veliko slikarskih užitkov pred belino platna v upanju, da nas bo spet razveselil z razstavo svojih del.

Verena Koršič Zorn


Slike z razstave



Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.     Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630