![]() |
|
Program 2005 - Striček Vanja - Slovensko Gledališče Buenos Aires Odmevi
ob nastopih v Sloveniji MGL – Mestno gledališče ljubljansko Slovensko
gledališče Buenos Aires Zgodba se dogaja na Serebrnjakovem posestvu v predmestju Moskve. Na tem posestvu živijo Marina (pestunja), Marja Vasiljevna (vdova, mati profesorjeve prve žene), Sonja (Sofja Aleksandrovna, hči iz prvega profesorjevega zakona) in Vojnicki (striček Vanja, brat prve profesorje žene). Srebrnjakov Aleksander se po smrti prve žene poroči z mlado Jeleno Andrejevno, staro 27 let. Zakonca se preselita na posestvo, prihajata namreč iz Moskve. Spremenita navade vseh, ki tu prebivajo. Profesor, upokojenec, si domišlja, da je pomembna osebnost, saj se je celo življenje trudil s pisanjem brošur in knjig v prepričanju, da bo s tem svojim delom globoko odjeknil v zgodovini velikih mož in učenjakov. Na posestvu se večkrat pokaže Astrov, zdravnik in pravi ljubitelj narave, ki zdravi trenutne profesorjeve muhe in izmišljene bolezni. Astrov in Vojnicki se zaljubita v Jeleno. Mlada žena pokaže svojo naklonjenost zdravniku, a ostane zvesta svojemu možu, čeprav ga v globini srca ne ljubi. Sonja, zaostala v duševni rasti, a izredno dobrega srca, goreče ljubi Astrova, toda on se ne meni zanjo. Striček Vanja in Sonja sta skupaj obdelovala zemljo in vestno gospodarila na posestvu. Ves dobiček sta pošiljala profesorju, ki je stanoval v mestu in si s svojim delom pridobival ,,slavo". Toda z njegovo vrnitvijo Vanja šele sedaj spozna, kakšne vrste je ta ,,profesor". Odprejo se mu oči in razjarjen spozna, da je vse življenje zapravil za človeka, ki tega ni bil vreden. Živel je namreč zelo povprečno in lagodno življenje. Striček Vanja z veliko bolečino spozna, da je nesmiselno potratil svojo mladost. Toda čas neusmiljeno teče naprej ... Slovensko
gledališče Buenos Aires bo s predstavo A. P. Čehov Striček
Vanja
nastopilo tudi: Izročilo prehaja iz roda v rodOgledali smo si gostovanje Slovenskega gledališča Buenos Aires s Stričkom Vanjo A. P. ČehovaSre 29.06.2005 Prejšnji konec tedna smo si v Ljubljani in na Muljavi ogledali ljubiteljski uprizoritvi, ki sta zaradi posebnosti dolgoletnega, sklenjenega in samosvojega razvoja obeh nepoklicnih dramskih gledališč (Slovenskega gledališča Buenos Aires in KD Josip Jurčič Muljava), pretežno utemeljenega na neposrednem prenašanju odrskih izkušenj in spoznanj iz roda v rod, ponudili zanimiv in vse bolj redek vpogled v še vedno živo, a od sodobnih uprizoritvenih vplivov in modnih umetniških smernic dokaj nedotaknjeno dediščino slovenskega ljudskega dramskega gledališča. Slovensko gledališče Buenos Aires (SGBA) se je med prvo turnejo (z osmimi predstavami) po domovini prednikov (ob 60. obletnici begunstva in 40. obletnici delovanja) prejšnji četrtek predstavilo pred polnim velikim avditorijem Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je odigralo v prevodu Josipa Vidmarja in režiji Blaža Mikliča Strička Vanjo A. P. Čehova. Z odrsko oživitvijo enega od značilnih del psihološkega realizma ter obenem tudi enega zahtevnejših odrskih preverjanj igralske prepričljivosti so potomci naših rojakov iz Argentine zgovorno izkazali nadpovprečne namere svojega odrskega ustvarjanja v slovenskem jeziku. Večjih in manjših odstopanj od zbornega jezika v smeri pogovornih in narečnih zastranitev, podedovanih od staršev in drugih rojakov, ter v smeri melodike španskega jezika, pridobljene v okolju odraščanja in bivanja, jim pač ne kaže preveč zameriti. Kot tudi ne večinoma pretirano pozunanjene čustvenosti, morda deloma tudi pridobljene v okolju temperamentnih prebivalcev Argentine, s katero pridobijo nekateri značaji in prizori v igri z ruskega podeželja nekoliko groteskne razsežnosti. Kljub pričakovanim in opravičljivim jezikovnim in interpretacijskim težavam pa je zgledno zavzetim in požrtvovalnim potomcem naših rojakov uspelo pred iluzionističnima poslikavama eksterierja in interierja Toneta Oblaka ter v historično, krajevno, socialno in značajsko primernih kostumih in maskah Veronike Malovrh včasih tudi pretresljivo oživiti univerzalno človeško tragiko hrepenečih in nikoli zares uresničenih (torej tudi srečnih) posameznikov. Poleg Blaža Mikliča, zlasti prepričljivega v zaključnem prizoru Vanjevega trpnega sprijaznjenja z nadaljnjim monotonim životarjenjem, sta se izkazala še Tone Podržaj kot zdravorazumarsko cinični Astrov in Ciril Jan kot razvajeno samozadostni profesor Serebrnjakov. Kot njegova krčevita, čustveno zatrta in nezadoščena, premlada in meščansko izumetničena žena Jelena se je predstavila Elizabeta Rupnik, kot prvinsko otroško naivna in življenju (torej tudi trpljenju) najgloblje zavezana Sonja pa Metka Markovič Marinčič.
Slavko Pezdir (Vir: Delo)
V Sloveniji gostuje Slovensko gledališče Buenos Aires (STA) LJUBLJANA - Slovensko gledališče Buenos Aires ob 60-letnici begunstva in ob svoji 40-letnici prvič gostuje v Sloveniji. V različnih krajih se bodo predstavili z gledališko igro Striček Vanja Antona Pavloviča Čehova ter recitacijskim programom. V Ljubljani bodo nastopili v četrtek, 23. junija, ob 20. uri na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Igralci Slovenskega gledališča Buenos Aires pripadajo dvema generacijama že v Argentini rojenih potomcev nekdanjih slovenskih beguncev. Radi bi Sloveniji pokazali, da ohranjajo zavest pripadnosti slovenskemu narodu, da gojijo jezik in tradicije svojih prednikov. Program, ki so ga pripravili za turnejo, predstavlja običajno gledališko dejavnost med Slovenci v Argentini, piše na spletni strani MGL. Striček Vanja ni ne drama, ne komedija. Je poetično delo, kjer se "sliši", kako gledalci mislijo. V njej Čehov nič ne govori: stalno nas uči. Vsak trenutek v igri je poln življenja. Nastopajoči niso le lepo oblečene osebe ali figure "pobarvane" na zunaj, pač pa nam razodevajo svojo notranjost. Igro v prevodu Josipa Vidmarja je režiral Blaž Miklič, igrajo Ciril Jan, Elizabeta Rupnik, Metka Markovič Marinčič, Marija Zurc Čeč, Blaž Miklič, Tone Podržaj, Janez Krajnik, Mirjanka Voršič Truden in Marko Štrubelj. Slovensko gledališče Buenos Aires je, kot še navaja spletna stran MGL, nastopilo v Štandrežu pri Gorici, v Predosljah, v Šentjoštu nad Horjulom, v Velikih Laščah in v Podbrezjah, drevi ob 20. uri bo nastopilo v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah, 24. junija pa še v Kovorju. Gostovanje je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu ob podpori ministrstva za kulturo. (Vir: Dnevnik.si) Osrednje gledališče Slovencev iz Argentine Donnerstag, 23. Jun. 2005Drevi se bo v Mestnem gledališču ljubljanskem predstavilo nam še neznano snovanje slovenskih gledališčnikov drugega rodu povojnih izseljencev, Slovenskega gledališča Buenos Aires (SGBA). S predstavo Striček Vanja A. P. Čehova (režija Blaž Miklič, scenografija Tone Oblak) bo še z jutrišnjo predstavo v Kovorju pri Tržiču tako tudi zaključilo svojo gledališko turnejo po Sloveniji, ki sicer poteka v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu že ves teden. SGBA je osrednje gledališče argentinskih Slovencev, ki deluje že štiri desetletja in tudi najreprezentivnejše, saj ob posameznih uprizoritvah vključujejo najprimernejše sodelavce ostalih petih v Buenos Airesu delujočih slovenskih gledaliških skupin.
(Vir:
Nedelja) Ob 60-i obletnici begunstva in ob svoji 40-letnici letos prvič s tako imenovano slovensko turnejo v naših krajih nastopa Slovensko gledališče Buenos Aires. Članice in člani gledališke skupine pripadajo generacijama že v Argentini rojenih potomcev nekdanjih slovenskih beguncev. V pogovoru z režiserjem gospodom Blažem Mikličem napovedujemo njihov nastop v Mestnem gledališču ljubljanskem in s tem dokaze, da si zares prizadevajo ohranjati zavest o pripadnosti slovenskemu narodu. Z gledališčem gojijo jezik in tradicije svojih prednikov. (Vir: Radio Kaos) Izseljenci so se vrnili h koreninam (20.06.05) (Vir: Radio Orion) V
Sloveniji gostuje Slovensko gledališče Buenos Aires Ljubljana,
22. junija (STA) - Slovensko gledališče Buenos Aires ob
60-letnici
begunstva in ob svoji 40-letnici prvič gostuje v Sloveniji. V
različnih krajih se bodo predstavili z gledališko igro
Striček
Vanja Antona Pavloviča Čehova ter recitacijskim programom. Igralci
Slovenskega gledališča Buenos Aires pripadajo dvema
generacijama že
v Argentini rojenih potomcev nekdanjih slovenskih beguncev. Radi bi
Sloveniji pokazali, da ohranjajo zavest pripadnosti slovenskemu
narodu, da gojijo jezik in tradicije svojih prednikov. Program, ki so
ga pripravili za turnejo, predstavlja običajno gledališko
dejavnost
med Slovenci v Argentini, piše na spletni strani MGL. (Vir: Telemach)
© COPYRIGHT 1998-2005 ID
SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane. Izseljensko društvo Slovenija v svetu Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si tel.: +386 (0)1 512-89-20 tel./fax: +386 (0)1 512-89-25 GSM: +386 (0)41 605-630 |