Vrnitev na vrh strani.

Pedro Opeka je velik človek. Mnogi pravijo, da je naslednik Matere Terezije. Je edini Slovenec, ki je bil kdaj nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Je veliki misijonar in borec za pravičnost in mir v svetu, že trideset let prinaša upanje najrevnejšim na Madagaskarju, preko 100.000 ljudi je rešil iz bede življenja na smetišču. Trenutno skrbi za preko 20.000 ljudi preko združenja AKAMASOA – »Dobri prijatelji«.

1948 – rojen v Buenos Airesu v Argentini

1966 – vstopil v družbo lazaristov

1970 – prvič odšel za krajši čas na Madagaskar

1975 – mašniško posvečenje in ponovna vrnitev na Madagaskar v Vaingaindrano

1976 – Vaingaindrano – vas na jugu otoka: Pedrovo delo je bilo predvsem posvečeno najrevnejšim. Zanje je gradil hiše, postavil dispanzer, za otroke pa zgradil športno igrišče.

1989 – odšel v glavno mesto Madagaskarja Antananarivo. Glavno mesto je bilo znano po tem, da je okrog 250.000 ljudi živelo v skrajni bedi na mestnem odlagališču smeti. Pedro se je posvetil predvsem delu z najrevnejšimi. Priskočil je na pomoč ljudem, katerih življenje je bilo enolično brskanje po odpadkih in vsakodnevna borba za preživetje. Posvetil se je ljudem, ki so v državi veljale za odpisane, saj je do takrat vsak poizkus rehabilitacije propadel.

Postal je oče »štirih M-jev«: to so začetnice za štiri besede: alkohol, mamila, prostitucija in igre na srečo – to so štirje spremljevalci revščine in prinašalci nesreče. Pedro je postal oče mnogim otrokom, družinam, osamljenim. In to zato, ker je njegovo prepričanje, da ima vsak človek svoje dostojanstvo.

1990 – ustanovil združenje Akamasoa (Dobri prijatelji). Država je združenju odstopila zemljišče, ki so ga nato razdelili med smetiščarje. Tako je Pedro Opeka s pomočjo malgaških prostovoljcev začel graditi vasi, ki so jih poimenovali mesta upanja. Združenje Akamasoa si predvsem prizadeva za materialno in moralno pomoč najbolj ubogim; najbolj ubogim družinam omogoča, da pridejo do dostojnega stanovanja in pospešuje humanitarni in gmotni napredek. Dobrodelne organizacije po svetu so združenju priskočile na pomoč in tako se je začelo veliko delo za najrevnejše.

1991 – Francoski predsednik in misijonarjev dober prijatelj Danielle Miterrand je obiskal Pedra Opeko in njegovo delo marca 1991. To je bil čas boja za osamosvojitev Slovenije, katerega je Pedro aktivno spremljal tudi tako, da je o slovenskih težnjah in volji državljanov Slovenije seznanjal takratnega francoskega predsednika. Zahtevno vlogo »ambasadorja« je opravljal tudi preko stikov z drugimi politiki in pomembnimi voditelji humanitarnih organizacij.

1997 – delo misijonarja Pedra Opeke in združenja Amamašoa je obiskal monaški princ Albert, ki je osebno prišel na otvoritev šole in dispanzerja, ki sta bila postavljena pod pokroviteljstvom monaške kneževine.

1998 – ob petdesetletnici deklaracije človekovih pravic je bila velika proslava v Parizu. Proslave se je udeležil tudi Pedro Opeka in bil deležen državnega priznanja za njegovo prizadevanje za človekove pravice.

2003 – letno poročilo združenja Akamasoa, ki ga je poslal Pedro Opeka decembra 2003:

Spet je eno leto naokrog. Letos mineva 14 let, odkar je Akamasoa zagledala luč sveta. Kot je navada, vam bom, dragi prijatelji, tudi tokrat posredoval nekaj novic, kako je potekalo življenje pri nas v tem letu, kaj vse smo delali in kaj nas čaka za naprej.

Najprej mi dovolite, da povem na kratko o razmerah v deželi: Po težki politično-ekonomski krizi leta 2002 je bilo leto 2003 bolj mirno. Problem revščine seveda še ni rešen. Tudi korupcije je še vedno veliko. Kljub temu pa imamo občutek, da se premika na bolje. Novi predsednik je v tem času postal mednarodno priznan in upoštevan. Vlada je začela ukrepati in je sprejela več odločitev, ki bodo, upamo, pozitivno vplivale na ekonomsko stanje v deželi. Parlament je na predlog predsednika države in vlade sprejel sklep, da imajo tudi tujci možnost nakupa nepremičnin (največ 3 hektarje zemlje) in možnost investirati v določene projekte, a morajo v obdobju dveh let vložiti najmanj 500 tisoč dolarjev. S tem so odprli novo stran meddržavnih odnosov. No, ker je vsota, ki jo država zahteva, precej visoka, zunanji investitorji ne hitijo preveč.

Tudi je vlada sprejela in parlament je to potrdil, da s 1.9.2003 ukinjajo takse in davke na nekatere artikle iz uvoza. Tako želi država privabiti zunanje investitorje. Ta odločba bo v veljavi dve leti. Je pa to povzročilo veliko vroče krvi med ljudmi in med člani opozicijskih strank.

Z novim šolskim letom je vlada tudi olajšala bremena staršem. Vsak otrok osnovne šole je dobil šolske potrebščine (razen zvezkov). S tem so primorali starše, da svoje otroke pošiljajo v šolo, ki je od letos naprej devetletna.

V teh novih razmerah smo nadaljevali z našim delom: integracija ljudi, družin, ki so pred leti živeli na cesti ali na mestnih odlagališčih smeti. Namen dela Akamasoe je bil že od začetka, da bi se ljudje, ki živijo pod okriljem našega združenja, sčasoma postavili na svoje noge in bi ne bili odvisni le od zunanje pomoči. Tako je mogoče opaziti napise na stavbah Akamasoe, ki opozarjajo ljudi na datum 26. 6. 2006, ko naj bi Akamasoa prenehala s pomočjo v takšnih razsežnostih, kot je to delala do sedaj.

Opravljeno delo v letu 2003:

Zgrajenih je bilo 74 družinskih hiš in 85 manjših stanovanj. V več krajih na podeželju Fianarantsoe je bilo zgrajenih 6 novih šol. Tu v centru Akamasoe je bila postavljena šola s štirimi razredi. Športna dvorana v Manantenasoa, ki služi ob nedeljah za bogoslužje, je bila povečana.

Center Akamasoe v Andralanitra je dobil novo dvorano: v pritličju je gostišče, v prvem nadstropju pa bodo prostori zavarovalnice.

Vas Mangarivotra je dobila 500 metrov nove tlakovane ceste. ESF (Energija brez meja) je pomagala pri elektrifikaciji več centrov Akamasoe: Ambaniala, Antaninarenina, Vangaindrano, Safata.

V Antolojanahary je bila sezidana stavba, ki bo služila za trgovino, kjer bodo ljudje lahko kupovali po zmerni ceni kmetijsko orodje, semena, gnojila in podobno. Tam smo tudi nadaljevali s pogozdovanjem - okrog 20.000 dreves evkaliptusa in bora. Nov zvonik (na hribu nad veliko športno dvorano) in v njem trije zvonovi (dar iz Slovenije) sedaj vabijo ljudi k maši in molitvi angelovega češčenja. Zvonjenje je za revne ljudi tudi "ura".

Veliko moči in denarnih sredstev je bilo vloženih, da bi mogli ljudje živeti bolj dostojno življenje človeka. Letos nam je mestna občina naložila sto novih brezdomcev, ker bi tako rada očistila nekatere mestne četrti, kjer so do sedaj životarili.

Posebej pa so naša skrb otroci in mladina: nad 7.000 jih je v osnovni in srednji šoli. In k temu je treba dodati se otroške vrtce. Že vsa leta si prizadevamo, da bi vsi otroci hodili v šolo. Zato se vsaka družina ob sprejemu v združenje obveže, da bo to spoštovala. Zelo smo veseli, da je bilo tudi letošnje šolsko leto uspešno. V osnovni šoli je bil skoraj 100% uspeh, pri maturantih pa 84%, kar je veliko več od povprečja v drugih šolah tu v glavnem mestu. Seveda pa čaka Akamasoa se veliko dela, predvsem kako omogočiti tem mladim lepši jutri: nekaterim, da bi nadaljevali študij, drugim pa, da bi našli primerno zaposlitev. Če se bo ekonomsko stanje v deželi obrnilo na bolje, je upanje, da se bodo odprla tudi nova delovna mesta. Z delom je seveda treba nadaljevati, ker se ne moremo zaustaviti na pol poti. Z našim delom želimo prispevati svoj delež, da bi se tako zmanjšala beda v tem predelu Rdečega otoka in s tem pomagati ljudem do bolj dostojnega življenja.

Dovolite mi, dragi prijatelji, da vam spet povem, kakšni so naši načrti za leto 2004:

- Ker imamo v naših centrih še vedno okrog 400 družin, ki živijo v zasilnih lesenih barakah, bi radi v prihodnjem letu stotim družinam omogočili bolj prijeten dom.

- Želimo izboljšati naš glavni zdravstveni center v Manantenasoa. Do sedaj je bil to dispanzer. Radi pa bi, da to postane zdravstvena ustanova, kjer bodo ljudje dobili vso potrebno zdravniško pomoč. Koroška KIWANIS nam že pomaga v tej smeri.

- Radi bi zgradili še več učilnic, da bi bilo tako bolj zmerno število učencev po razredih. Danes se na primer stiska v enem razredu 60-80 učencev.

- Posebej bi radi izboljšali infrastrukturo, ki je zelo pomembna za življenje ljudi, npr. pitno vodo v vseh centrih; izboljšanje poti in cest.

- Vzgoja mladih in sploh duhovna poglobitev ljudi je tudi ena naših nalog. Zmeraj bolj namreč čutimo, da je to še kako potrebno. Zato so molitvene skupine za nas posebej pomembne; prav tako tudi razne mladinske organizacije. Ko se zbirajo na sestanke, se lahko v ožjem krogu med seboj bogatijo. To jim pomaga potem v življenju pri duhovni in človeški rasti. Zato želimo zgraditi se kakšen center, kjer bi se mladi lahko zbirali. Radi bi tudi zgradili še kakšno kapelo za redna molitvena srečanja.

To so naši načrti. Zato vas, dragi prijatelji, vabim, da ostanete z nami in nam jih pomagate uresničiti. Že v naprej se vam zahvaljujem, tudi v imenu vseh, ki bodo na ta ali na oni način deležni sadov vaše velikodušnosti. Posebej izrekam iskreno zahvalo Misijonskemu središču v Ljubljani, narodnemu voditelju Dragu Ocvirku in vsem rojakom po Sloveniji. Potem prav lepa hvala vam, dragi prijatelji, na Koroškem z g. Kopeinigom in g. Bogatajem na čelu. Prav tako najlepša hvala vam, dragi rojaki, v Argentini, Kanadi, Združenih državah in drugod po svetu. S skupnimi močmi bomo lažje kos delu, ki nas se čaka.

Vrnitev na vrh strani.

http://www.katoliska-akcija.at/otroci/projekti/akamasova1.html

http://www.infogasy.com/breves/1.php?page=article&num=3

http://www.linformateur.com/news/archivestory.php/aid/1915/

http://aula.el-mundo.es/aula/noticia.php/2003/02/26/aula1046952553.html