SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Tabori

 

 

Program 2003 - 10. TABOR SLOVENCEV PO SVETU


Pozdrav državnega sekretarja Črtomira Špacapana

 

 

ČRTOMIR ŠPACAPAN,

državni sekretar

Urada Republike Slovenije za Slovence doma in po svetu

 

 

Spoštovane rojakinje in rojaki iz tujine in domovine, spoštovani visoki gostje, člani in simpatizerji izseljenskega društva Slovenija v svetu, spoštovani predsednik društva g. Boštjan Kocmur!

 

Dovolite, da vse skupaj najprej toplo pozdravim v imenu Vlade RS in tudi v imenu mojih sodelavcev z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu! Glede na izkušnje mojih kolegic in kolegov verjamem, da bo tudi letošnji jubilejni 10. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu uspešen in ploden. To navsezadnje nakazujeta tako napovedana aktualna tema kot seznam sodelujočih.

 

V preteklih obdobjih je s slovenskega etničnega ozemlja odšlo veliko ljudi. Odhajali so »s trebuhom za kruhom«, v strahu pred različnimi »-izmi« ali iz čisto osebnih razlogov. Ne glede na to, ali so sodelovali v organiziranih oblikah narodnega delovanja ali so svoje slovenstvo ohranjali na lastne načine, ostaja dejstvo, da so kljub asimilacijskim pritiskom tako ali drugače ostali in obstali tudi kot Slovenci. Vsaka izseljenska organizacija, vsak posameznik v tujini zato predstavlja del slovenskega narodnega telesa, ki je zaradi svoje oddaljenosti in izpostavljenosti najbolj ogrožen in mora zato matična država zanj še toliko bolj in bolje skrbeti.

Zato skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu opredeljuje tudi Ustava Republike Slovenije, to pa nadgrajujeta še leta 1996 in januarja 2002 sprejeti resoluciji o Slovencih v zamejstvu oziroma po svetu.

V tem kontekstu mi dovolite, da se vsem skupaj zahvalim za solidarnost in zavzetost, ki ste jo pokazali v preteklih mesecih, ko je našemu Uradu grozila ukinitev. Veseli me dejstvo, da je slovenska javnost doma in v tujini pravočasno zaznala nevarnost, ki bi jo za ohranjanje slovenstva zunaj meja Republike Slovenije pomenilo zmanjšanje pomena oziroma statusa tega vladnega telesa. To še posebej cenijo tudi sami zaposleni na Uradu, ki se iskreno in na vso moč trudijo za dobro rojakov v zamejstvu in po svetu. 

 

Dovolite, da komentiram še nekaj stvari, ki jih je izpostavil predsednik društva. Najprej seveda to, da pripravljamo zakon o Slovencih po svetu in v zamejstvu, čeprav vemo, da je zakonodaja na tem področju izjemno zahtevna. To priča tudi zakon, ki ga je sprejela Madžarska pred kratkim in o katerem so imeli zelo polemične razprave v parlamentu in v vladnih telesih. Odločili smo se, da preko komisij, ki delujeta v Državnem zboru  in v Državnem svetu in preko našega Urada pripravimo osnutek tega zakona, ki naj bi šel v parlamentarno proceduro. Menimo namreč, da je v zadnjem obdobju veliko stvari, ki v sedanji zakonodaji -razen tistih, ki so urejene v Resoluciji- ni urejenih. Pričakujemo, da bo zakon prinesel nove rešitve za dogodke v zadnjem obdobju. Predvsem mislim tu na vračanje Slovencev v Slovenijo. Ta proces je bil, žal, v zgodovini vedno obraten. Iz različnih razlogov se vračajo. Nekateri iz osebnih in objektivnih razlogov želijo nazaj. Drugi bi se radi vrnili v Slovenijo v tretjem življenjskem obdobju. Prepričan sem, da bomo znali to vključiti tudi v ta novi zakon. Poleg tega pripravljamo tudi koncept tako imenovane Slovenske hiše. Večina tistih, ki prihaja v Slovenijo, ima neke sorodnike. Tisti, ki jih pa nimajo, si želijo vsaj začasno neko zatočišče, kjer bi preživeli nekaj časa in si potem poiskali službe, stanovanja in seveda uredili družine. Skrb za Slovence je za naš Urad vsekakor najpomembnejša naloga. Pričakujem, da bomo te naše poteze tudi uresničili. 

Obdobje od ne tako daljnega leta 1990 in 1991 je bilo izjemno natrpano s številnimi, za slovenski narod usodnimi dogodki. Enostrankarski politični sistem je izpodrinila parlamentarna demokracija, narod si je izboril lastno državo. Tudi ob izdatni pomoči rojakov iz tujine je to državo v razmeroma kratkem času priznal ves svet. Začelo se je vstopanje v različne mednarodne povezave vseh vrst, kronano z uspelim referendumom za vstop v Evropsko unijo in Nato. Za tako majhen narod je vse to veliko, a vsi upamo, da ne preveč. Naš narod je kljub pregovorni medsebojni sprtosti že pokazal, da zna v odločilnih trenutkih delovati složno. Zato bi rad svoj uvod v okroglo mizo na temo vstopanja Slovenije v Evropsko unijo zaključil z željo, da bi tudi v tem procesu Slovenci kljub politični raznolikosti znali ohraniti skupne interese in vrednote. V nasprotnem primeru bo naša lastna nesloga tista, ki nas bo ugonobila, in ne nemški, angleški, srbski, italijanski ali kateri koli drugi jezik ali narod. 

 

Predsedniku društva Slovenija v svetu ter sodelavcem in organizatorjem tabora se zahvaljujem za trud in jim iskreno čestitam za opravljeno delo, vsem skupaj pa želim nadvse uspešen in nenazadnje prijeten dan!

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na kazalo      Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630