SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Tabori

 

 

Program 2003 - 10. TABOR SLOVENCEV PO SVETU


OKROGLA MIZA - Jože Hirnök

 
Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo, novi izzivi

 

 

JOŽE HIRNÖK

predstavnik Slovencev na Madžarskem

 

 

Vizije in možnosti v Evropski uniji

 

Integracija Republike Slovenije in Republike Madžarske v evropske politične in druge strukture, še posebej v EU, bo ustvarila nove okoliščine za uveljavljanje narodne identitete slovenskega naroda in slovenskih manjšin v sosednjih državah, kot tudi za zagotavljanje komparativno uspešne vloge slovenskega naroda kot celote v novem »evropskem domu«.

Ko bo Slovenija članica EU, bodo njene meje s tremi sosedami članicami ostale »notranje« meje. Postala bo odprta za socialno in drugo migracijo državljanov EU.

To pomeni nov izziv za najmanjšo zamejsko slovensko skupnost, za porabske Slovence. Za obstoj vsake manjšine je njena ekonomska moč izjemnega pomena. Zaradi tega bom vlogo naše manjšine – v novi Evropi – obravnaval v kontekstu gospodarskih pričakovanj.

Leta 1990 je najmanjša slovenska skupnost v zamejstvu ustanovila lastno zvezo kot krovno povezovalno organizacijo. Samo dejstvo, da v Porabju ni gospodarskih združenj, že govori o slabem stanju tega področja. Zaradi tega kot neprofitna organizacija in kot dobri poznavalci razmer odigravamo svetovalno vlogo pri razvijanju gospodarstva v Porabju. Žal so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda ter asimilacija povzročile neizmerno škodo, ki je ni mogoče v kratkem času popraviti ali preseči.

Da bi razumeli probleme pospeševanja gospodarstva v Porabju, moramo najprej analizirati današnje stanje, ki je nedvomno posledica prejšnjega socialističnega sistema in težkega prehoda v tržno gospodarstvo.

 

Glavna panoga gospodarstva v Porabju je bilo nekoč kmetijstvo, ki pa žal nima najugodnejših pogojev. Peščena, prodnata in ilovnata zemlja nikoli ni bila dovolj rodovitna. Kmetovalci, ki nadaljujejo stoletno tradicijo samopreskrbe, tudi danes obdelujejo zemljo, in sicer zato, ker so se tu rodili in ostali in ker so vešči dela na kmetiji. Nekateri nadaljujejo delo na kmetiji po sili razmer, ker za kaj drugega niso usposobljeni, nočejo pa postati migracijski industrijski delavci ali pa se zaradi dolgoletnega dela doma ne morejo odpovedati zemlji. Število zasebnih kmetovalcev iz leto v leto upada, veliko gospodarstev pa pušča zemljišča neobdelana. Ob kmetijstvu je bila živinoreja dopolnilna dejavnost v Porabju. Polovico površine slovenskega Porabja pokriva gozd. Gozd je bil za porabske Slovence vedno pomemben dodatni vir preživljanja.

Iz vsega tega sledi, da je z vidika gospodarskih eksistencialnih pogojev slovensko prebivalstvo v interesno konfliktnem položaju. Za družbeno napredovanje, posodobitev gospodarstva, za rast materialnih dobrin se večinoma ponujajo rešitve za posameznike, ki te potrebe zadovoljujejo večinoma tako, da se zaposlijo na neslovenskih območjih, nadaljujejo študij ali se odselijo. Kolektivna vrednostna vsebina narodnostne biti pa jih spodbuja k ostajanju v pokrajini. To izbiro motivirajo prednost narodnostne kulture, pripadnost k lastni skupini, solidarnost, svojstvene vrednote vzajemne pomoči in skupnih doživetij. Ohranitev skupnosti in narodnostnih vrednot ne bi smela postati alternativa uveljavljanju posameznika.

Med negativne razloge za gospodarsko zaostajanje in demografsko ogroženost Porabja spada gotovo tudi večdesetletno zapiranje obmejnih porabskih vasi v obmejni kot ter dolgoletna odrezanost Porabja od matičnega slovenskega naroda, od Slovenije. Zaprtost meje je močno poslabševala tržni položaj tukajšnjih kmetov, izključevala je morebitno naselitev denimo bogatejših zasebnih podjetnikov, otežkočala izkoriščanje lepih naravnih površin za turistične namene, pa tudi zmanjševala potencialni dohodek.

V analizi stanja smo ugotovili osnovne značilnosti Porabja, ki pa niso najbolj razveseljive. Poleg drugega smo ugotovili, da imamo opraviti z enostransko gospodarsko strukturo ter da je potrebno prestrukturiranje gospodarstva. Najhitreje in z relativno malimi vložki kapitala to dosežemo z razvojem podjetništva, turizma, domače obrti in z ustanavljanjem malih podjetij.

Ob vsem tem pa morajo potekati vzporedne aktivnosti, predvsem izobraževalne na različnih stopnjah in za različna dela (predvsem za podjetništvo, marketing in strokovno izobraževanje za pridobitev znanj in spretnosti). Treba bo najti nekaj perspektivnih podjetnikov, ki so se pripravljeni izobraževati in uveljavljati kot podjetniki. Ti bi naj bili za zgled drugim. Problem investicij ne bo samo v pridobitvi kapitala, ampak in predvsem v znanju, in to ne samo za proizvodnjo dobrin in nudenja storitev, temveč predvsem znanja in podjetništva, marketinga in promocije kraja.

Da bi imeli dobro podlago za odločanje o nadaljnjem razvoju Porabja, je treba izdelati celovit program razvoja. Poleg tega bo treba okrepiti sodelovanje preko meje z goričkimi občinami, saj sta Goričko in Porabje do Trianonske pogodbe predstavljala eno geografsko celoto. V ta namen smo že podpisali sporazum o sodelovanju, kjer je težišče v skupni promociji turistične ponudbe in skupnem nastopu pri mednarodnih finančnih organizacijah, ko gre za programe, ki imajo skupen pomen. Vsestransko čezmejno sodelovanje – vključno z oblikovanjem evroregij tam, kjer so za to ustrezni pogoji – bi lahko bilo eno najučinkovitejših sredstev za poglabljanje kohezivne povezanosti Porabja s Slovenijo.

Izredno pomembno je, da na krajevno običajen način o realizaciji programov seznanimo čim širši krog ljudi in da jih prepričamo, da razvoja ni brez opore na lastne moči. Za realizacijo naložb je pomembno tudi, s kakšno hitrostjo in učinkovitostjo bosta potekali prenovi v Sloveniji in na Madžarskem (zlasti v obrobnih pokrajinah) ter koliko bodo pripravljeni investirati v Porabje podjetniki slovenskega rodu iz Slovenije, Avstrije in iz Italije.

Proces regionalizma je stekel v 50. letih tega stoletja. Nov zagon je regionalizacija dobila ob koncu 80. let, ko je bila z demokratičnim razvojem v srednji in vzhodni Evropi odprta večina nacionalnih meja. V okviru Sveta Evrope je bila sprejeta Evropska listina o lokalni samoupravi kot pravna podlaga za regionalizacijo Evrope. Regija je v smislu Evropske listine o lokalni samoupravi in regionalizaciji »območje, ki zajema jasno zaključeno geografsko celoto ali istovrstni kompleks območij, ki predstavljajo celoto, kjer živi prebivalstvo, ki ga označujejo določeni skupni elementi (na primer jezik, kultura, zgodovinska tradicija, skupni gospodarski, prometni in drugi interesi), in ki želi ohraniti ter dalje razvijati iz tega izvirajoče lastnosti, da bi lahko pospešili svoj kulturni, socialni in gospodarski napredek«. Podpis listine naj bi države zavezoval, da v okviru svojih meja institucionalizirajo regije kot subjekte, ki bodo sposobni nosilci razvoja na ustreznih območjih znotraj držav in tudi preko državnih meja v svojem prostoru.

Dosedanje izkušnje dokazujejo, da so pohodi regionalizacije in regionalizma v Evropi v polnem teku.

Za obmejna območja Slovenije in Madžarske je značilno, da so večinoma gospodarsko manj razvita, demografsko ogrožena in razvojno problematična. Kljub odsotnosti zakonsko opredeljenih obmejnih regij danes splošno govorimo o funkcionalnih regijah, katerih identiteta se je izpričala bodisi kulturnozgodovinsko bodisi ekonomsko.

Ob možnosti gospodarskega razvoja, ki nam ga nudita regionalizem in Evropska unija, ne smemo prezreti nevarnosti, ki izhajajo iz zakonodaje držav v Evropski uniji.

Svoboda pretoka blaga, kapitala, ljudi in informacij bo v primeru, da se bodo začeli v Porabje doseljevati evropski podjetniki in kapital, ter premožni upokojenci in drugi, ki se bodo želeli polastiti naših gospodarskih in naravnih virov, nedvomno vplivala na ohranjanje slovenstva. Madžarska in znotraj nje Porabje je namreč v razmerju do bližnjih držav Evropske unije revna dežela, zato obstaja nevarnost razprodaje. Posebno občutljivo je lastništvo zemlje. V položaju, ko država ne bo imela na voljo ustreznih varovalnih instrumentov, grozi nevarnost vzpostavitve neokolonialnega odnosa s strani gospodarsko, prebivalstveno in politično močnejših sosednjih držav. Pravila igre v Evropski uniji so sicer enotna, njihov učinek na bogate in revne pa je različen.

Tržna ekonomija daje prednost koncentraciji kapitala in visoko kvalificiranega dela v mestih, podeželju pa prepušča tradicionalno proizvodnjo ter seveda kmetijstvo. Tako je podeželje v čedalje bolj podrejenem položaju, njegov razvojni pomen upada, prebivalstvo pa se stara in razseljuje.

Obeti za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih v Porabju so, če sodimo po podatkih o številu mladih, ki se izobražujejo na visokih in višjih šolah, slabi, kar bo, če ne bodo sprejeti ustrezni dodatni ukrepi, bistveno poslabšalo prihodnjo konkurenčnost regije.

Ta negativni učinek bi lahko preprečila v Državnem zboru RS sprejeta »Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije«. Sprejeta resolucija zajema številne oblike pomoči slovenskim manjšinam, od politične podpore v okviru meddržavnih odnosov s sosednjimi državami do pomoči na kulturnem, jezikovnem, izobraževalnem, informativnem, gospodarskem in finančnem področju.

 

Kdor se ukvarja z oblikovanjem sedanjosti, mora imeti jasno  sliko prihodnosti. Torej načrt o tem, kar hoče in kaj lahko doseže. Moje vizije mogoče zvenijo malo pesimistično, toda jaz sem kljub temu optimist. Z vstopom Slovenije in Madžarske v EU bomo porabski Slovenci del slovenskega narodnega telesa, in to bo vsekakor imelo pozitivni učinek za ohranjanje slovenskega jezika, slovenske kulture in nasploh slovenstva na Madžarskem.

Kakšna bo pa naša identiteta v 21. stoletju? Unijska? Madžarska? Slovenska? Na to bodo vplivali različni interesi – predvsem gospodarski!

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na kazalo      Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2004 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630